Vsako jesen »morava« nekam med zlate macesne in tako sva se po trinajstih letih znova namenila v nepozabno Železnico, le da sva si 24. oktobra 2021 namesto Trupejevega poldneva izbrala za cilj sosednje Bele peči. Parkirala sva spet v Srednjem Vrhu (S 46.489454, V 13.837185), kjer sva bila deležna pr
Tavanja po slovenskih hribihKo si je Jani lani (da, še so »ostanki« iz leta 2021) zaželel prvega snega, sva med drugim poklicala na Kofce. Pri njih je še kopno, so rekli, prvi sneg je šele nad križem. O, potem greva pa na Kofce goro! Tam sva sicer že bila, a pred skoraj 15 leti. In tako sva se odpeljala na parkirišče pod Matiz
Tavanja po slovenskih hribihRaziskovanje po Babnem polju in snežniških gozdovih sva po spomladanskem začetku nadaljevala jeseni, 7. novembra. Skozi Babno Polje sva se odpeljala na Županov laz (4,2 km od krajevne table) in na križišču pri spomeniku nadaljevala naravnost pod lovsko kočo še dobra 2 km. Z gozdne ceste sva morala o
Tavanja po slovenskih hribihPo uspešnem prvem raziskovanju krajev, kjer so delovale snežniške partizanske bolnišnice, sva se 27. maja spet odpravila tja. Na že znani poti sva se ustavila pri trgovini v Babnem Polju, da sva si pod lipo za živo mejo ob cesti ogledala šesterokotno leseno tablo v spomin na terensko lekarno Planjav
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihVečkrat prebirava spletno stran Kje so tiste stezice upokojenega dovškega župnika Franca Juvana, ker do obisti pozna »svoj« konec Gorenjske in planincu ali pohodniku razkrije marsikatero pot, ki bi jo sam težko našel ali sploh ne. Tudi dopisovala sva si že z njim in ga celo srečala. Po njegovih sple
Tavanja po slovenskih hribihNa Štegovniku sva bila že kar nekajkrat: od Kanonirja, od Doma pod Storžičem, od Rezmana, iz Medvodja že večkrat, enkrat pa sva po skrajšani poti tja peljala celo vnukinji. V predkovidni dobi sva na to goro povabila patagonce; zanje sva izbrala slikovito pot iz Medvodja mimo slapu in skozi naravna o
Tavanja po slovenskih hribihLanskega 24. septembra smo z Marjano za jesensko skupno plezanje izbrali Peco. Odpeljali smo se v Črno na Koroškem in od tam sledili oznakam za Podpeco. Pri zaselku Mitnek, kjer je konec asfalta, ni bilo smerokaza ali pa smo ga spregledali, zato smo se namesto levo odpeljali desno, po »daljšnici« če
Tavanja po slovenskih hribihVčasih imava na kakem koncu ugledanih več ciljev, ki so vsak zase premalo za en dan, pa jih združiva in je dan še bolj zanimiv. Tako sva 18. septembra 2021 obiskala tri na območju žirovske in idrijske občine. Matjaževe kamre Iz Logatca sva se odpeljala proti Žirem ter se malo za zaselkom Sop
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE Tomaž si je za naše skupno hribolazenje lanskega septembra izbral Krnsko jezero. Ker sva bila midva tam že dvakrat, sva si za dodatek izgovorila Šmohor, ki sva ga dotl
Tavanja po slovenskih hribihKočo na Doliču smo zapustili v dežju in vetru (ker se je moj fotoaparat skrival na suhem, sta prvi fotografiji Marjanini). Nekega gosta je zdeloval slepič, zato so poklicali helikopter; ko bo pristal in vzletel, so nas posvarili, ne bomo mogli zapustiti koče. Zato smo si nadeli pelerine in se podviz
Tavanja po slovenskih hribihJajca na oko, ki so se pripeljala z dvigalom iz kuhinje pod zajtrkovalnico v Koči na Doliču, so bila imenitna – redko kje jih spečejo tako lepo. S pivsko stavo ni bilo nič, ker je bilo po oskrbnikovem mnenju dežja komaj kaj, ampak vreme je bilo še zjutraj sivo in kislo. Kljub temu smo se držali načr
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihPozimi 2004 sva pririnila iz Rakovega Škocjana na Veliki Javornik (1268 m) v snegu do kolen in čez. Čeprav od gaženja celca že precej utrujena, sva nazaj grede malodane tekla, ker so bile najine sledi potacane s čisto svežimi medvedjimi. Odtlej se v tisti konec nisva več podala – do 21. avgusta lani
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribih