Lani 11. aprila sva nameravala obiskati nekaj spomenikov med Postojno in Pivko, zato je bilo treba najti kak hrib v tistem koncu. Jani se je domislil Svete Trojice, kjer sva sicer že bila, a že davnega leta 2009. Najprej sva si v Prestranku ogledala spomenik padlim za svobodo 1941–1945, spominska pl
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribihJani je lani precej raziskoval zgodovino Triglava in pri tem naletel na podatek, da naj bi bil v sicer izpričani, a že davno izgubljeni mejni listini srednjeveškega gospostva Bela Peč leta 1452 prvič pisno omenjen naš Triglav, tedaj kot Terglau. Potem se je »vtaknil« v Belo Peč in potem ... No, tudi
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9
Tavanja po slovenskih hribihPo poteh Andraža je krožna pot s 14 kontrolnimi točkami (KT) in eno dodatno – rojstno hišo Neže Maurer. To 25 km dolgo pot (tako Nikóla Guid v Planinskih obhodnicah in pohodih, PZS 2008, v vodničku Po poteh Andraža iz leta 1997 pa podatka o dolžini ni) je 6. septembra 1992 predala v uporabo planinsk
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihNa Nanosu sva bila že nekajkrat, predvsem seveda na najbolj obiskani Pleši in najvišjem Suhem vrhu, pred mnogimi leti pa tudi pri Abramu. Takrat je bil najino izhodišče zaselek Žgavska vas nad Gradiščem pri Vipavi, a predlanskega novembra sva se tja podala iz Podkraja, po eni najdaljših poti na Nano
Tavanja po slovenskih hribihKer je bil 7. november 2021 deževen, sva si izbrala »nekaj kratkega in lahkega«, da bi lahko hodila tudi z dežnikom: Kolovec in Veliki vrh. Odpeljala sva se v Radomlje, nato pa v vasi Rova pri znamenju in smerokazih naravnost po Kolovški cesti. Na začetku vasi Kolovec sva na razcepu pri razpelu in s
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihVsako jesen »morava« nekam med zlate macesne in tako sva se po trinajstih letih znova namenila v nepozabno Železnico, le da sva si 24. oktobra 2021 namesto Trupejevega poldneva izbrala za cilj sosednje Bele peči. Parkirala sva spet v Srednjem Vrhu (S 46.489454, V 13.837185), kjer sva bila deležna pr
Tavanja po slovenskih hribihKo si je Jani lani (da, še so »ostanki« iz leta 2021) zaželel prvega snega, sva med drugim poklicala na Kofce. Pri njih je še kopno, so rekli, prvi sneg je šele nad križem. O, potem greva pa na Kofce goro! Tam sva sicer že bila, a pred skoraj 15 leti. In tako sva se odpeljala na parkirišče pod Matiz
Tavanja po slovenskih hribihRaziskovanje po Babnem polju in snežniških gozdovih sva po spomladanskem začetku nadaljevala jeseni, 7. novembra. Skozi Babno Polje sva se odpeljala na Županov laz (4,2 km od krajevne table) in na križišču pri spomeniku nadaljevala naravnost pod lovsko kočo še dobra 2 km. Z gozdne ceste sva morala o
Tavanja po slovenskih hribihPo uspešnem prvem raziskovanju krajev, kjer so delovale snežniške partizanske bolnišnice, sva se 27. maja spet odpravila tja. Na že znani poti sva se ustavila pri trgovini v Babnem Polju, da sva si pod lipo za živo mejo ob cesti ogledala šesterokotno leseno tablo v spomin na terensko lekarno Planjav
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihVečkrat prebirava spletno stran Kje so tiste stezice upokojenega dovškega župnika Franca Juvana, ker do obisti pozna »svoj« konec Gorenjske in planincu ali pohodniku razkrije marsikatero pot, ki bi jo sam težko našel ali sploh ne. Tudi dopisovala sva si že z njim in ga celo srečala. Po njegovih sple
Tavanja po slovenskih hribihNa Štegovniku sva bila že kar nekajkrat: od Kanonirja, od Doma pod Storžičem, od Rezmana, iz Medvodja že večkrat, enkrat pa sva po skrajšani poti tja peljala celo vnukinji. V predkovidni dobi sva na to goro povabila patagonce; zanje sva izbrala slikovito pot iz Medvodja mimo slapu in skozi naravna o
Tavanja po slovenskih hribih