Kategorija
14.321 novic

IZLET V PAKLENICO V petek 2. 10. 2026 popoldan smo se odpravili v Paklenico. Ker je vožnja dolga 4 ure, smo tja prišli ob poznih večernih urah. Tam smo postavili šotore, pojedli večerjo in odšli spati. Naslednje jutro smo vstali okoli 7. ure ter pojedli zajtrk in se pripravili za podvige. Okoli 8.00 [...]
Lepi jesenski dnevi še kar vztrajajo – in mi z njimi. Tokrat smo šli z Zoranom in Markom na Škrlatico, za malo popestritve po bližnjici preko južne stene; kot prava hribovska bližnjica nam je vzela precej več časa, kot če bi šli lepo okoli po poti. Smer Južni greben (IV-/III, 350 m) sem zdaj plezal … Nadaljuj z branjem Južni greben Škrlatice 4.10.2026

Na tem pohodu sva bila pred dvema letoma. In sva rekla, da prideva še. Lansko leto mi je pohod nekako ušel, saj sem se nanj spomnila prepozno. No, ampak, nič hudga, le-ta je bil zaradi močnega deževja tisti dan na koncu odpovedan, tako da ni blo glih kake zgube... Zadeva je več kot odlično zorganizirana. Ko prispeva zjutraj v zamejski Praprot, sva bila zares pri prvih in se kar takoj, že s prvo rundo v kombiju, odpeljeva. Namreč, vse pohodnike najprej prepeljejo na našo stran, v Tublje, od koder se pohod potem zares začne. Tu nas postrežejo z vsem mogočim, ni da ni, od peciva, čaja, sokov,…

Iz drugega ovinka ceste P 1083 na italijanski strani Pso di M. Croce (Plöckenpaß) vodi makadamska cesta (po novem) vse do rif. Marinelli 2122 pod M. Coglians. Kolo sem tokrat pustil na 1979 in se povzpel po poti iz prve sv. vojne na Creto della Chianevate 2769. Zdaj so dodane jeklenice. Pred sto leti so planinarili brez. Kategorija: Razmere

Dobra, izvrstna Bike & Hike tura: Nikoli se ne ve, do kam bo šlo na pedalih. Kategorija: Razmere

Dvanajst od skupine Posebna prijateljska potepanja nas v Sevnici vstopi na vlak ob 6.27, ena je že na vlaku, dve se pridružita na poti in dva šele v Ratečah. Vlak ima toliko zamude, da v Ljubljani ne ujamemo avtobusa za Rateče ob 8.30, imamo pa dovolj časa za kavo in prigrizke. Avtobus ob 9.30 odpelje po voznem redu, na poti uživamo ob pogledu na s soncem obsijane gore in zelena polja pod njimi. V Ratečah smo četrt do dvanajstih, spet z malo zamude. Srednji posnetek spodaj je delo Marte Brežan. Kar takoj se odpravimo proti Planici. Na travnikih leži na pol posušena trava in ob hoji imamo v…

Pred kratkim je Jani prebiral Badjurov vodnik Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! iz leta 1913 in ugotovil, da je tedaj velik del poti z Voj na Triglav tekel drugače kot danes, in sicer tudi čez Vrtačo. To planino sva pred časom, ko sva hodila po Velem in Malem polju, že imela v mislih, pa nisva našla odcepa k njej. Zakaj ne bi poskusila znova, tokrat z Voj? Opogumil naju je tudi Arhov blog izpred štirinajstih let, po katerem sva presodila, da ne bi smelo biti preveč (orientacijskih) težav. Pri zapornici na Vorančkojci sva dobila listek za cestnino in parkiranje na Blatu, ki sta se od…

Ob osmih zjutraj na parkirišču pri krožišču v Šmarju se kot običajno zbira Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica. Devet nas je tokrat in kava danes ni le kava: Foto: Ljubo Motore. Elčki voščimo ob njenem devetdesetem rojstnem dnevu z darilom in posebno voščilnico. Oblikovala jo je umetna inteligenca in Lado ji je bil na posnetku tako všeč, da ga je podvojila. Z dvema avtomobiloma se odpeljemo po dolini Sevnične, potem pa zavijemo na levo v hrib mimo cerkve v Podgorju in še naprej do Zavetišča Darinke in Janka Avguštin, ker je cesta na Ivce (Njivice) že kar vredna svojega…
.jpg)
Danes je za skupino Posebna prijateljska potepanja na vrsti veliki krog po železnici: Sevnica - Ljubljana - Ilirska Bistrica - Reka (Rijeka) - Zagreb - Sevnica. Dvanajst se na ob 6.13 na Železniški postaji Sevnica vkrca na vlak in z nekaj zamude smo v Ljubljani, kjer se nam pridruži še trinajsta članica. Vlak za Reko odpelje z zamudo in to samo do Ilirske Bistrice, kjer zaradi del na progi prestopimo na avtobus. Mejo prečkamo na prehodu Jelšane - Rupa. Ker smo na avtobusu, ki pelje naravnost na Reko in ne zavija v Matulje/Opatijo, smo na cilju celo dve minuti pred predvidenim prihodom vlaka…
Kljub ne ravno najboljši noči sem bil kar dobro našpičen za tole zadnjo, krajšo dogodivščino 😎. Začel sem s sončnim vzhodom pri cerkvi Svetega Duha, od tam pa nadaljeval po markirani poti v smeri Svetega Lenarta. Hodim po cesti, vlaki, višje pa po stezi. Do sedla Svetega Duha se ravno dobro ogrejem, tu pa zavijem desno po poti, ki vodi po državni meji. Ob poti grem čez Strevčev vrh (1466 m), nato pa nadaljujem ob mejnih kamnih. Višje se priključim poti od Strevca in Rogarja in se v ključih vzpnem po bolj strmem pobočju. Spet sem na križišču; zavijem levo v Avstrijo v smeri Lipševih vrat…
Malo Ponco obiščem na vsakih nekaj let, a do zdaj vedno v oktobru in vedno z italijanske strani. Tokrat pa za spremembo iz Planice in na sestopu s podaljškom po prečni poti do Tamarja, ki sem jo že večkrat opazoval z druge strani doline. Postanek na Zelencih se mi zdi nekako logičen, saj je v … Nadaljuj z branjem Mala Ponca 27.9.2026
Jutro na Klemenči jami je bilo čudovito 😍 skoraj polna luna in gore obsijane s soncem. Odpravil sem se po markirani poti v smeri Ojstrice. Višje na križišču zavijem levo proti Kopinškovi poti. Krnica z macesni, po kateri se vzpenjam je resnično lepa 😍 niti mokrota ne moti teh lepot. Nekaj časa se še vzpenjam do roba, kjer dosežem sonce. Jutranji žarki so res blagodejni 😀 po zajtrku nadaljujem naprej, bližam se zavarovani poti. Nekaj jeklenic in bolj strmih metrov, nato pa spet hodim levo desno po zmerno strmem travnato-skalnatem terenu. Na manjšem grebenu me pričakata veter in razgled, jaz…

Po devetdnevnem potovanju spet stari urnik: Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica ob osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Najprej kavica in klepet, potem pa z dvema avtomobiloma (sedem nas je) do Ribiškega doma Radeče. Tam parkiramo in se odpravimo ob Savi navzdol do zbirališča smeti. Pogledi nam uhajajo preko Save na Loko in vlake, ki kar pogosto vozijo tam mimo. Na povratku zavijemo mimo ribnika in se povzpnemo v gozd, kjer je mogoče počivati na veliki mreži ali udobnih klopeh, splezati na leseni stolpič in se izobraževati ob informativnih tablah. Kar mimo…
Ob prebujanju dneva sem se spustil od Koče na Grohatu mimo kmetije Bukovnik do Spodnjega Slemena, od tam pa sem se z avtom zapeljal do parkirišča blizu planšarije Logarski kot. Čez cesto začnem svoj potep. Po nekaj 10 metrih (pri klopci) že zavijem levo na neoznačeno stezo, ki se vzpenja skozi gozd. Kmalu sem na vlaki, ki ji sledim, na naslednjem križišču pa zavijem desno po naslednji vlaki do njenega konca, kjer spet ujamem stezico, ki se v ključih vzpenja skozi gozd. Višje prečim desno in kmalu dosežem Okno v Luknji. Še naprej se vzpenjam skozi gozd, tu in tam je bilo nekaj podrtih dreves.…