po skoraj več kot dveh letih, zopet malo od doma ali bolje rečeno na delu v tujini, ki pa tokrat ni tako daleč, ker sem pri sosedih in se na trenutke počutim kot doma.Ampak, to sploh ne bo povod za moje pisanje, ker o tem kaj delam, kje sem in tako dalje sploh nebi bilo zanimivo pisat.Mogoče je bolj
nova v zbirki knjig Avgusta Demšarja. Ni kaj, še v zbirki dobrih kriminalk izpod peresa našega avtorja.Akterji so enaki, kot v predhodnih knjigah le s to razliko, da je glavni junak sedaj v pokoju, kar pa ne pomeni, da ni vpet v razreševanje primera. Primer, ki je sprva zdi enostaven in hitro
pri meni se še kar nadaljuje. Že nekaj časa se športu posvečam res najprej z mislijo, da to delam za to da si krepim zdravje in ne da si ga uničujem.Ja, roko na srce ni vsako ukvarjanje s športom tudi zdravo in pretiravanje sigurno ni zdravo, tu pa imam v mislih svoje lahko bi se reklo izlete
tak imam občutek vedno, ko se podam po Mariboru, pa na bo to z kolesom ali peš. Veliko smo v mestu in radi imamo mestni utrip, ok, priznam včasim mi malo gre na jetra promet, predvsem vozniki, ki divjajo po ulicah, a če to odštejem mi je vse ostalo super.Že 12 let živim v Mariboru in veliko kr
nadaljevanka, ki človeka ne pusti ravnodušnega, no vsaj zame lahko tako rečem. Čeprav se zgodba vrti okoli trenerja nogometne ekipe je nadaljevanka vse prej kot posvečena nogometu.Serija, ki v človeku lahko v enem delu vzbudi premnoiga čustva, od žalosti, do veselja, od sreče do jeze, predvsem
v parih besedah, najboljši dopust ever.Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kamp
sem prebral. Se pozna, da sta bili veliko krajši in pa seveda za spremembo v slovenščini. Prva ima naslov Pandemija in spada v tako imenovan žanr post-apokaliptičen triler, no vsaj tako se mu je reklo leta 2011, ko je izšla. danes temu lahko rečemo kruta realnost. Torej v Rusiji začne raz
a vendar se. A kaj ko zadnje čase berem samo knjige, ki so reees dolge pa še v angleščini za povrhu. No, je pa res, da v angleščini berem e skoraj tako hitro kot v slovenščini a vseeno več kot 1000 strani dolga knjiga vzame določen čas.Torej, uspelo mi je prebrati še tretjo iz zbirke Stoletje
je za nami in prav jer, da malo pogledamo kako in kaj smo ga preživeli.Pa, da se ne ponavljam skoz, se bom danes malo bolj namenil pisati o lepih stvareh v zadnje pol leta. Ne vem če je smiselno, da se skoz ponavljam o tem, da se trudim, da vsak dan naredim nekaj za sovoje zdravje... No pa vse
energetska kriza in še kup drugih izrazov, ki jih te dni slišimo na vsakem koraku.Mogoče jaz osebno česar ne razumem, ampak če ke to recesija, potem gre za neke vrste čudno recesijo. Že res, da se vse draži ali bolje rečeno, da so se močno podražili energenti, posledično pa nato vse ostalo, od hrane
in času, ko bo spet vse bolj sproščeno. A pred tem je prav, da se malo ozremo na dogajanja v bližnji preteklosti. Dobili smo novo vlado, ki vleče prve okostnjake iz omar, ki se bori z nesmiselnimi kadrovskimi potezami prejšnje vlade, ki se bori z odpravo posledic ob deljenju bomobonjer in
bo te dni mogoče komu prišel prav, ko se nam napoveduje prvi vročinski val in ker bo treba na nek način nadomestiti izgubljeno tekočino. Seveda pa je lahko slabo če bi veliko žejo vsak dan gasili z velikimi količinami piva, je potrebno najti kako alternativo in pivo brez alkohola je pač ena od
kar sem jih kdaj koli odtekel na kaki tekmi se je zgodila preteklo soboto v Radnecih. Ampak gremo od začetka. Od tega, da smo v petek popoldan prišli v Radence, nafilali hladilnik v trgovini in nato šli po štartne številke, se mal sprehodili naokoli, nekaj spili in šli spat. V soboto nas
po dolgem času in to priporočila za zapolnitev prostega časa.Najprej dva podkasta iz domačih logov. Prvi je Polstrokovnjaka, kjer Žan in Vid obdelujeta vsemogoče teme, malo recenzirata in malo komentirata aktualne dogodke. Mislim, da si zaslužita, da jima date priložnost. No drugi pa je š
leta je za nami in prav je, da se malo ozrem tudi na moje športno udejstvovanje. Z veseljem lahko ugotovim, da mi zdravje še vedno dobro služi in, da lahko vsak dan namenim del dneva za šport. Seveda je zime že zdavnaj konec in sem sedaj pač spet več na kolesu, je pa res, da bo kilometrin
sploh napram zadnjim dvema, sem prebral tole knjigo. Torej za spremembo sem malo prešaltal spet na kriminalke in na zbirko Daniela Silve. Druga v zbirki v kateri je glavni lik Gabriel Allon, ki je poleg tega, da je izraelski agent še restavrator slik.In prav ta zgodba je močno povezana s slika
je danes in ker se obnašamo ali bolje rečeno delamo z njo, kot bi se reklo "svinja z bučami" je mogoče prav, da se vsaj na ta dan malo zamislimo in se vsaj ta dan malo zadržimo in prispevamo k temu, da bo naši ljubi Zemlji tud en dan malo lepše.Kar ne morem verjet, ko poslušam razne statistike
v Istri smo si privoščili. Štiri dni morja in odklopa je vsekakor dobro delo vsem nam. Istra pa itak ne razočara in je glede na svojo bližino več kot odlična destinacija za par dni odklopa. ud nekaj nismo eksperimentirali, ampak smo se odločili za že preizkušeno zadevo in šli v kamp Sirena v N
je slogan zadnje dni. In še kako drži, gremo volit ne samo, ker je to naša pravica, ampak na nek način tudi dolžnost. Gremo volit, da udejanjimo demokracijo kar se da v največji meri. Gremo volit, da damo glas za tistega za katerega verjamemo, da je vreden tega. Gremo volit!
je odločila vlada, seveda na pobudo "strokovne" skupine, ki jo še vedno vodijo taisti strokovnjaki. Da bi to imelo bilo kaj skupnega z bližajočimi volitvami seveda ni niti za pomisliti, isto, kot pač je z talanjem bombonjer, kot so se izrazili. No zadnji bomboni se bodo razdelili še danes, sev