Od zaliva Patara se Likijska pot najprej vzpne, nato pa spusti do plaže Kabak. Ta zaliv je nekaj posebnega.Do zaliva je najlažji pristop gotovo po morju, kot do večine likijskih zalivov in plaž. Drugače pa vodi do tja strma gorska cesta iz naselja Oludeniz, ki je vklesana v prepadna pobočj
Nadaljevala sva raziskovanje delov Likijske poti. Mesto Kas je sodobno obmorsko mesto prav prijetno za sprehod. Zanimivost so mi predstavljali veliki kamniti sarkofagi, ki so stali marsikje v mestu. Na cestnem otoku, na parkirišču ali pa na vrtu privatne hiše. Predno sva se pri
Likijska pot poteka ob Sredozemskem morju od Antalye do mesta Fetiye po gorati in močno razbrazdani pokrajini, Likiji. Pot ni enoznačna, ampak je sestavljena iz mnogo krajših ali daljših odsekov in variantno začinjena. V opisu je navedeno, da boš premagal kar 500 km v kolikor p
Pamukkale so turški naravni park in dobesedno pomeni bombažni grad.Resnično je zelo edinstven sprehod po njem. Ko se približujeva mestu Pomukkale se belina v pobočju vidi že na daleč. Vstopnina znaša 700 TL na osebo, za pohod po tem gradu je potrebno biti bos.Vhoda sta dva, spodnji in zgornji in za
Iz mesta Egirdir sva se odpeljala dalje proti Isparti. Pokrajina je tukaj še vedno rahlo gorata, vmes so doline ter višji hribi gorovja Taurus.V tem delu dežele so veliki nasadi jablan in hrušk prevladujoči.Ob Črnem morju so bili kilometrski nasadi lešnikov, nato so sle
Nad mestom Egirdir se dvigajo visoke gore masiva Tauros. Gledala sva jih in se odločala katero bi naskočila. Našla sva le izhodišče na Davraz Dagi, zato sva se odpravila tja. Izhodišče za vzpon je v dolini Kayak Merkezi, ki nama je bila takoj všeč. Za okoli 900 m višinske razlike s
Ko se pelješ iz velikega mesta Konya proti JZ prečiš gorovje Taurus, ki sega med 2000 pa do 2900 m v višino. Leži ob Egejskem morju od Pamukkale do jezera Van.Tu sta tudi dva večja jezera . Prvo je Beysehir, ki pa je trenutno precej zarastlo z algami in trstiko in iz prve roke lahko povem, 
Malo pred velemestom Konya, se nahaja Zazadin Han. Konya je bila od XI. do XIII. stoletja glavno in zelo pomembno mesto Anatolije,pa so se tukaj križale poti karavan, ki so prenašale dobrine od vzhoda na zahod. V karavanserajih so se karavane ustavile, prenočevale, okrepčale in
Kanjon Ihlara oziroma rečica Ihlara polni jezero Bahraj Golu. Vulkansko delovanje ognjenika Ercyes Dagi se ob kanjonu Ihlare pozna tudi po pojavljanju toplih vrelcev. V mestu Ihlara so zato urejene terme.Midva pa sva danes uživala v samo najinem termalnem bazenčku, ki sva
V najinem zadnjem jutru v Kapadokiji je bilo zopet stanovitno vreme in zato so v zgodnjem jutru, kakšne pol ure pred sončnim vzhodom, baloni poleteli. Vedela sva, da bo tako, zato sva prenočila kar ob enem od vzletišč. Pred sončnim vzhodom balone pripravijo za vzlet......in
Planoto Kapadokije brazdajo velike in male doline, nekatere imajo prav posrečena imena in se med sabo razlikujejo po barvi ali obliki stožcev, grebenov in grap. Na ogledih je prav zanimivo in pestro in dan je hitro prekratek. V dolino mečev se nisva napotila, sva pa
Kapadokija je verjetno med najbolj znanimi naravnimi čudesi v Turčiji.Veliko se da o njej prebrati in tudi videti fotografije. A ko vidiš vse to s svojimi očmi, ti postane jasno, da so se naravne sile tukaj res poigrala pri kreaciji mistične pokrajine. Ko sva se ustavila pred
Keyseri je veliko industrijsko mesto. Vzhodno od njega se pobočja hitro dvigajo in v ozadju se vidi ognjenik Erciyes Dagi 3927 m.Pobočje ognjenika je obsežno smučarsko središče z lepimi progami na višini med 2400 in 2970 m nad morjem.Pristopno pot za vrh gore nisva preveč iskala, ker so za
Po anatolski planoti sva nadaljevala pot do Hattuse. To je bila stara hetitska naselbina oziroma kraljevina iz časa 1200 pr.n.št. Zelo pozno so odkrili to naselbino. Leži na 1200 m nadmorske višine. Še vedno se vršijo arheološka izkopavanja. Ko sva bila na ogledu izkopanin, sva se p
Ko sva se oddaljila od Črnega morja proti Karabuku v notranjost Turčije, se je pokrajina pričela spreminjati. Okoli naju je nenadoma postalo vse neskončno daleč. Ceste pa so bile ravne, gladke in široke.V večjem mestu Karabuk in tudi ostalih mestecih sva opazila naselja stolpnic, ki
Iz Istanbula sva jo ubrala v smeri Črnega morja. Najprej me je presenetila gričevnata pokrajina, zasajena s kilometri in kilometri lešnikov. Morje sva ugledala malo pred mestom Sile. Je pravo turistično mesto. Vsi dohodi do morja, vsaj kolikor sva videla, so plačljivi. Tudi lep zali
Odločila sva se za najhitrejšo pot do Turčije, zato sva uporabila avtocesto Celje - Ljubljana - Zagreb - Niš. Dan sva zaključila v zelo lepi soteski južno od Niške banje. Če ne bi imela že izbrane cilje, bi si to sotesko ter stene nad njo prav gotovo ogledala. Pustila sva
Pot: izhodišče za Veliko Lelijo je s ceste med zaselki Kalinovik in Čemerno.Čas:okoli 7 urPot najprej vodi po makadamski cesti in kolovozu nato pa zavije v gozd.Da Lejla ni pogosto obiskana sva opazila, ko sva občasno trgala pajčevine (čeprav nenamerno) in se gostila z malinami ob p
Pot: Orlovačko jezero, Bregoč, Kozje strane, Orlovačko jezeroČas: okoli 7 urZelengora slovi kot najlepši del planin v BIH.Vsaj tako pravijo nekateri domači planinci s katerimi sva se pogovarjala. Drugi prisegajo na Prenj. Zato sva se odpeljala še tja, da vidiva iz prve roke, kje je
Pot: dolina Sutjeske, Prijevor, Veliki Maglič, Trnovačko jezero, PrijevorČas okoli 7 ur Iz soteske Sutjeske ter Tjentišta vodi v začetku asfaltna cesta do vstopa v nacionalni park, nato pa naprej makadamska do Prijevora, kjer je izhodišče za vzpon na Veliki Maglič. Asfalt je grozno slab z