Kronološki pregled vseh novic
Včeraj sem se lotil skorajda najdaljše ture, ki je še smotrno izvedljiva z izhodišča pri domačiji Zraunig, nad Stallom v dolini reke Möll. Za nekaj deset dolžinskih metrov jo prekaša le še tura na Sadnig.Zaradi vetrovno izjemnega tedna nisem iskal nedotaknjen pršič. Se mi zdi, da ga na področju Viso
Prva polovica vzpona ledena, druga južna. Spust po seveni strani dober.
Leden prvi vzpon na Viševnik (nujni srnači). Snega bolj mal. Trd prvi spust in vzpon na Veliki draški vrh. na vrhu bolj mal snega. Spust je bil dober, nato kratek vzpon in spust do izhodišča (slab sneg/ga ni).
Gor klasika - od lovske, čez Razor in Vratca na vrh. Razmere za hojo super, le do Razorja je v senčnem delu kar pomrznjena špura, zato smo zavili bolj po desnem bregu in se izognili "drefanju" po ledu. Spust zadaj z vrha, skozi škrbino in v Razor. Podlaga z vrha pomrznjena, nekaj malega skorje, niž
Vsi optimistični parkiramo pri Mlinču. Že prvi pogled proti sedlu Stože ne obeta, kamnito, malo cincamo med vzponom po dolini Dren, kjer upamo, da je več snega; ker pa se nam dozdeva, da je slabše predelan (skorje pa res ne bi), odvijemo na sedlo Stože. Prva tretjina smučarije odlična, super srenec,
Sneg se čez dan ni nič ojužil in je ostal trd, kar je bilo ob izredno majhni količini snega (15 cm) dobro. Prismučal sem 15 min hoje do avta na parkingu za Ušivcem.
Tudi v Nocberge je v preteklih dneh pihal veter.Razmere so temu primerne, od spihanih delov, do napihanega prsica kjer je veter naredil transport.Z vrha je bilo pre malo snega za direkten vstop v grapo, zato sem vstopil 30vm nizje v S steno, kjer so bile dobre razmere.Dostop po dolini Rosanintal je
Na povabilo Fotografskega društva Jesenice se je Miljko Lesjak, kandidat mojster FZS, AFIAP, v foto galeriji Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah predstavil z razstavo fotografij z naslovom "𝗡𝗮𝗷𝗯𝗼𝗹𝗷 𝗺𝗼𝗷𝗲". Na razstavi je na 9 panojih postavljeno 18 fotografij z različno tematiko.
Začela sva na parkirišču Za Ušivcem (10 €/dan). Smuči sva nosila skorajda do Male planine, saj je na širšem območju Velike planine snega zelo malo – v povprečju le 10-15 cm. Vmes pa je tudi že precej kopnin. Zato niti ni presenetljivo, da sva bila edina turna smučarja. Mimo Jarškega in Domžals
800x600 Normal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihParkiramo na koncu Srednjega vrha in nataknemo smuči že kar na gozdni cesti. Cesti ni videti konca in za ogrevanje poskrbi še nekajkratno prečkanje potoka ter izogibanje smrekam. Visoke temperature so poskrbele za uspešno nabiranje kondicije, posebej ovinek na Tišlerico, ki je le še podžgal željo po
Lep pozdrav vsem skupaj. Lajnar, Slatnik in Možic so trije prav prijetni kuclji za sprehajanje (s smučmi ali brez) nad Soriško planino. Če so razmere ok in volja velika, se lahko na seznam doda še Šavnik in Dravh, da je mera polna. No, tako nekako sem razmišljal in za moje pokoronsko nabiranje kondi
Lep pozdrav vsem skupaj. Lajnar, Slatnik in Možic so trije prav prijetni kuclji za sprehajanje (s smučmi ali brez) nad Soriško planino. Če so razmere ok in volja velika, se lahko na seznam doda še Šavnik in Dravh, da je mera polna. No, tako nekako sem razmišljal in za moje pokoronsko nabiranje kondi
V Dovjah proti Ravnem ceste oziroma prostora zaradi obilice adrenalina želnjih pohodnikov in turnih smučarjev kaj hitro zmanjka in pot pod nogami je do vrha nanesla dobrih 1100 višincev.Nekih hudih smučarskih preseškov včeraj iz vrha do Rožce zaradi težkega snega ni bilo,po cesti,ki je ostala trda p
Štartala sva 7.50 iz Planice pa sva od gozda navzgor naštela že okoli 30 smučarjev, za nama pa jih je bilo še vsaj enkrat toliko. Špura je do križišča za Kotovo sedlo in ozebnik dobro narejena, mestoma malo drsi. "Stopnice" v ozebniku omogočajo hitro napredovanj. Na sedlu na soncu se je martinčkalo
Po daljšem pregovarjanju "kako, kam in ali sploh?" ki se je zavleklo iz jutra v dopoldne, se odločiva pogledat, kaj se dogaja na Vršiču. Cesta je splužena in normalno prevozna, na vrhu pa kljub pozni uri (11:30) vsega skupaj 5 avtov. Plan je bil preveriti stanje v grapah v Grebencu in Mali Mojstrovk
Kjer je volja, tam je pot. In če je poleg skoraj povsem kopne poti še kaj od smuke, je tej raboti predana kompanija povsem zadovoljna. Sedmeroglava karavana smukoturnih navdušencev se od Slaparske vasi zažene v leve gozdnate brežine proti Ženiklovcu in že po nekaj desetih višincih sopenja v gozdnat
V tren-bus-ni (tirno avtobusni) turi sem bolj sledil uri kot špuri, saj je bila vezana na logistiko javnega transporta. Štartal sem na Bled-jezero in nadaljeval z busom na Bohinjsko sedlo. Ob vlečnici in po cesti sem se mimo karavle povzpel na sedlo, spustil pod Možica in po letni poti nadaljeva
Zgodaj zjutraj sva se odpravila proti Gamsovi pod Ablanco. Preden sva zagrizla v samo grapo sva se USTREZNO OPREMILA (vsi vemo o kaki opremi je govora), spila nekaj požirkov vode in še zadnjič preverila sliko smeri. Razmere so bile gnile,… … Beri naprej → The post Ablanca first appeared
O otoplitvi v soboto ni bilo več ne duha ne sluha, mraz in veter sta oblikovala obraz kraljice, taljenje preteklih dni pa je okovalo greben Bukovskih gora v led. Z jutranjega Vogla hitro na Šijo, tam po zakloženem žlebu pod lep žleb, na pogled. Po 50 m pikanja s cepinom in derezami vedno trše klože