Med prazniki sva bila v francoskih Alpes Maritimes na majhnem smučišču La Colmiane blizu St. Martine de Vesubie. Tam je obsežen nacionalni park Mercantour z zelo lepimi in za turno smuko zanimivimi hribi višin okoli 3000 m. V soboto popoldne smo se sprehodili od izhodišča Le Boreon (1500 m)po položn
Ponedeljek sva sva izkoristila za eno od klasičnih tur Mercatourja od Le Boreona (1500 m) na Col des Cerises (2530 m). Spet je bilo potrebno slabih 200 m po strmem gozdu peš, nato pa se odpre dolina, spodaj porasla z lepimi redkimi macesni, po kateri sva se vzpela na sedlo na meji z Italijo. Spet sv
Sneg je bil na površini vseskozi prav prijetno gnil, povsem zgoraj pa začuda trd (veter), celo leden, a zelo grifig. Centralna grapa je tako lepo zalita, da sva lahko odsmučala kar direktno varianto s škrbine: čez opast in naravnost navzdol. Smučarija solidna, spodaj na smučišču snega zmanjka na zad
Z ljubeljske ceste na Hajnževo sedlo, spust na severno stran, obkoljevanje pod Babo in po severovzhodnem grebenu na vrh Babe. Na snežišču pod steno strmina do 40°, vstopni odsek proti grebenu 50°, prestop blizu 55°, potem pa kmalu spet bolj "položno" 40° in po zračnem grebenu 45° do vrha.
Evo, končno sem našel čas, da nadaljujem opis naše romunske pustolovščine. Snežne razmere so danes povsem drugačne, pa vseeno boste potencialni ponavljalci našli kakšno koristno informacijo. Torej pomikali smo se proti vzhodu in prespali v Sibiu, ki je res čudovito srednjeveško mesto. Za nameček pa
V dobrem tednu naše velikonočne dogodivščine smo smučali v dveh gorskih skupinah - Faragas-u in Bucegi-ju. Hribi so visoki do 2500m in primerni za smučarijo, najde se vsega – tudi strmih flank in žlebov. Snega je letos v Romunskih hribih veliko, menda največ v zadnjih 5 letih. Prve dva dni smo s
Nekaj je deževalo, torej snežilo dni poprej, novo napadli sneg je klical po previdnosti, torej je bila gozdna smuka na Struški prava izbira. Od parkirišča pri Pristavi sva potrebovala 20 minut "peš" do pričetka snežne poti. Seveda bi bilo bolje, če bi se z avtom popeljala čisto do snega n
Ujeli smo prvi ski bus iz Malniza do žičnice, kakor tudi prvo žičnico. Do Ankogla ni bilo še nobene sedi. Čeprav naj bi zapadlo v zadnji dneh 20 cm snega, ga je bilo na začetku poti krepko več. Zelo previdno in v varnostni razdalji smo nadaljevali.Kmalu smo gazili res tistih 20 cm pršiča. Po spihane
Še to: Med brskanjem po spletu, ali se pravilno piše Peto žrelo ali Peto Žrelo (do pravega odgovora se nisem prebil), sem našel tudi opis nesreče iz 2002, ko je plaz 300 m nosil M & M. Zelo priporočam v branje inu notranjo kontemplacijo: http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/020216.html Pripen
So me opozorila o veliki nevarnosti plazov tokrat preusmerila na smučišče. Presenečeno pa sem kaj kmalu ugotovil, da vsaj v okolici Vogla teh nevarnosti ni bilo. Trda podlaga, čez pa nekaj centimetrov svežega. Snežna odeja se ni omehčala niti v popoldanskih urah. Smo presmučali vsa pobočja pod Šijo
Na Krn iz pl.Kuhinje. Dva štartala nekaj čez 8 uro, gor po eni izmed grap v Kožljaku, sneg trd in idealen za hojo. Jaz pešaka, sogrnik s smučmi. Streha Krna se ni prediralo (razen par cm) in vse tako je blo do vrha. Na vrhu je zmerno pihalo, sestop nazaj do zavetišča. Plac je samo na strehi in malo
Danes sva se odpravila na Rogers pass, ki mu pravijo tudi Puff Daddy. No, puhec tu prevladuje v mesecih koledarske zime; aprila ima sonce pač svojo moč in tudi nadmorska višina je precej nižja kot Icefields parkway, kjer sva bila včeraj, a na severnih pobočjih je še vedno pršič. Napotila sva se v st
Proti pričakovanju sva s Slavo naletela na zelo dobre razmere. Navzgor še trdo, pomrznjeno, špura kot se spodobi. Le pobočje pod vrhom nekoliko neprijetno, ker je bilo na zelo trdi podlagi do 10cm suhega trdega snega in se je špura mestoma podirala. Srenači obvezni. Navzdol pa je bilo idealno, sneg
Za kanadsko Skalno gorovje je bilo za ta teden napovedano precej sneženo in predvsem nadpovprečno mrzlo vreme; za soboto pa je bila lepa napoved, zato sva že prvi dan po prihodu v Kanado izkoristila za heliski, ki je bil eden od ciljev najinega tokratnega izleta. Na »nore Kanadčane« (to so bili kana
Kadar grem sam, se mi zadnje čase pogosto zgodi, da še zjutraj v avtu premlevam, kam. Danes sem se prvotno namenil proti Podnu, vendar je potem avto zavil do Tržiča in proti Lomu :-) Gneče v teh koncih ni. Z avtom se pride nekako do začetka sankaške proge (ca 30 min hoje do Doma), višje gor so od
10. Skiventure pod Davotovim okriljem je v celoti uspel. 48 udeležencev je uživalo v deviških flankah na obeh straneh Jezerskega sedla in z Ledinskega vrha.. Zgornji del smuke do koče na Vadinah odličen...10 sm predvčerajšnjega suhca na trdi podlagi, ki le redkokje preide v skorjico. Nižje pod kočo
Nedelja pa pondeljek sta potekala v obliki obiska bele Marije in zegnane potice. Snega je ogromno, posebi spodaj so vsi grabni zaliti. goraj padlo ene 20 prsica, ki so ga ze v nedeljo dodobra zoorali. Kljub temu tura ki nikoli ne razocara. Uzivala Jure in Masa Kategorija: Razmere
Razmere so nas nagnale na Stubeck. Cesta do koče Frido Kordon je zasnežena, a prevozna brez problemov. Sneg je bil trd in je izgledalo, da razmere niso nestabilne. V to so nas še bolj prepričale trume, ki so se valile na sosednji Faschaunereck. Sonce je bilo pomladansko toplo in temu primerno je bil
Za vrhove okoli Soriške planine velja, da se enkart ne splača na vrh. Jaz sem moral na Možic dvakrat, saj sem na parkirišu ugotovil, da mi je s pasu nahrbtnika odletela torbica s fotoaparatom, gotovo, ko sem se ustavil in snel nahrbnik zaradi telefoniranja. Že prvič je bila popoldanska, na vrhu sem
Veliki Draški vrh, ki je običajno precej obljuden, je bil danes zjutraj skoraj nedotaknjen. Le dva sta šla pred nami, za nami pa jih je prišlo še nekaj malega. Razmere so bile odlične. Sonce je naredilo svoje in vriskali smo ob zavojih po firnu. Višek užitka pa je bil pršič pod Studorskim prevalom,