Tura, ki sem si jo že zelo dolgo želel. Na tem mestu hvala Mihu, ki mi je dal nekaj koristnih informacij. Začetek v St. Oswaldu nad Badkleinkircheimom. Nekaj metrov po spluženi cesti potem pa levo v gozd in naprej mimo koč Falkertschutzhaus in Steinhalter do vrha. Zjutraj je bil sneg še pomrzmznjen
Z avtom do klanca nad Peričnikom ("the" klanec menda sliši na ime Šetinova rida), na cesti sneg in kopni odstavki, po kopnem Črlovcu do 1050 m, kjer se začne strnjena plazovina. Plazovina trda, sneg poleg pa moker v globino s tanko skorjico, ki ne drži ne pešca ne smučarja. Višje ni bilo p
Sneg se začne takoj na parkingu pri zgornjem Belopeškem jezeru. Zjutraj je bilo precej trdo, v spodnjem delu tudi velika plazovina. Vzpenjala sva se po levem kraku gor gledano in naredila štapne do vrha..na cca 1500 se je začel poprh, ki ga je bilo proti vrhu že 10 cm..podlaga precej ledena zaradi
Pričela sva ob 6h iz Kriške planine. Luna je zahajala, dan je vstajal. Snega na Kriški je še za nekaj toplih dni. Sicer je pa je bil sneg jutranje spomladanski - zelo trd, krasno za hojo, a previdno. Prvi spust sva opravila peš. Sneg se je ravno prav udiral za stopinje. Pešačila preko zmrznjene plaz
Zadnji dan v Kanadi sva se zapeljala po Icefield Parkway, 230 km dolgi cesti, ki povezuje Lake Louise in Jasper, brez enega samega naselja vmes. So pa lepe gore. Približno na polovici poti leži Parker Ridge, luštkan turno smučarski cilj. Ni ravno veliko višincev, ampak po petih dneh smučanja nama je
Včerajšnji dan je bilo bolj slabo vreme in po spletu okoliščin sva ponovno pristala v dolini Asulkan, le da sva šla tokrat na turo Tree Triangle, trikotno fliko gozda tik pod kočo Asulkan. Pršiča je bilo ogromno, žal pa ni bil več najlažji, Danes pa sva šla na Balu pass, za katerega je izhodišče
V lov za pršičem spet v Avstrijo. Iz izhodišča v Waldu nas je kot po Murphyju istočasno v isto smer štartalo 12, tako sva skoraj vso pot do vrha hodila v koloni. Kolovoz se najprej vzpenja čez travnike, nato strmo skozi gozd, po dobri uri pa pride v redek macesnov gozd. Nad gozdno mejo se odpre pogl
Med prazniki sva bila v francoskih Alpes Maritimes na majhnem smučišču La Colmiane blizu St. Martine de Vesubie. Tam je obsežen nacionalni park Mercantour z zelo lepimi in za turno smuko zanimivimi hribi višin okoli 3000 m. V soboto popoldne smo se sprehodili od izhodišča Le Boreon (1500 m)po položn
Opis razmer malo z zamudo,sicer pa niso več take kot so bile. Od Ruskega križa sva oddrsala proti koči v Krnici po ledeni podlagi,ki je vztrajala vse do začetka strmine.Tu je bil sneg že malo pocukran in z vsakim metrom je bilo pršiča vedno več in po lepi smučini je bil vzpon prav prijeten.Na vrhu
Ponedeljek sva sva izkoristila za eno od klasičnih tur Mercatourja od Le Boreona (1500 m) na Col des Cerises (2530 m). Spet je bilo potrebno slabih 200 m po strmem gozdu peš, nato pa se odpre dolina, spodaj porasla z lepimi redkimi macesni, po kateri sva se vzpela na sedlo na meji z Italijo. Spet sv
Z ljubeljske ceste na Hajnževo sedlo, spust na severno stran, obkoljevanje pod Babo in po severovzhodnem grebenu na vrh Babe. Na snežišču pod steno strmina do 40°, vstopni odsek proti grebenu 50°, prestop blizu 55°, potem pa kmalu spet bolj "položno" 40° in po zračnem grebenu 45° do vrha.
Sneg je bil na površini vseskozi prav prijetno gnil, povsem zgoraj pa začuda trd (veter), celo leden, a zelo grifig. Centralna grapa je tako lepo zalita, da sva lahko odsmučala kar direktno varianto s škrbine: čez opast in naravnost navzdol. Smučarija solidna, spodaj na smučišču snega zmanjka na zad
Evo, končno sem našel čas, da nadaljujem opis naše romunske pustolovščine. Snežne razmere so danes povsem drugačne, pa vseeno boste potencialni ponavljalci našli kakšno koristno informacijo. Torej pomikali smo se proti vzhodu in prespali v Sibiu, ki je res čudovito srednjeveško mesto. Za nameček pa
V dobrem tednu naše velikonočne dogodivščine smo smučali v dveh gorskih skupinah - Faragas-u in Bucegi-ju. Hribi so visoki do 2500m in primerni za smučarijo, najde se vsega – tudi strmih flank in žlebov. Snega je letos v Romunskih hribih veliko, menda največ v zadnjih 5 letih. Prve dva dni smo s
Ujeli smo prvi ski bus iz Malniza do žičnice, kakor tudi prvo žičnico. Do Ankogla ni bilo še nobene sedi. Čeprav naj bi zapadlo v zadnji dneh 20 cm snega, ga je bilo na začetku poti krepko več. Zelo previdno in v varnostni razdalji smo nadaljevali.Kmalu smo gazili res tistih 20 cm pršiča. Po spihane
Nekaj je deževalo, torej snežilo dni poprej, novo napadli sneg je klical po previdnosti, torej je bila gozdna smuka na Struški prava izbira. Od parkirišča pri Pristavi sva potrebovala 20 minut "peš" do pričetka snežne poti. Seveda bi bilo bolje, če bi se z avtom popeljala čisto do snega n
Še to: Med brskanjem po spletu, ali se pravilno piše Peto žrelo ali Peto Žrelo (do pravega odgovora se nisem prebil), sem našel tudi opis nesreče iz 2002, ko je plaz 300 m nosil M & M. Zelo priporočam v branje inu notranjo kontemplacijo: http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/020216.html Pripen
So me opozorila o veliki nevarnosti plazov tokrat preusmerila na smučišče. Presenečeno pa sem kaj kmalu ugotovil, da vsaj v okolici Vogla teh nevarnosti ni bilo. Trda podlaga, čez pa nekaj centimetrov svežega. Snežna odeja se ni omehčala niti v popoldanskih urah. Smo presmučali vsa pobočja pod Šijo
Na Krn iz pl.Kuhinje. Dva štartala nekaj čez 8 uro, gor po eni izmed grap v Kožljaku, sneg trd in idealen za hojo. Jaz pešaka, sogrnik s smučmi. Streha Krna se ni prediralo (razen par cm) in vse tako je blo do vrha. Na vrhu je zmerno pihalo, sestop nazaj do zavetišča. Plac je samo na strehi in malo
Za kanadsko Skalno gorovje je bilo za ta teden napovedano precej sneženo in predvsem nadpovprečno mrzlo vreme; za soboto pa je bila lepa napoved, zato sva že prvi dan po prihodu v Kanado izkoristila za heliski, ki je bil eden od ciljev najinega tokratnega izleta. Na »nore Kanadčane« (to so bili kana