Dolomitska tura = super razlgedi. V petek sva se namenila na Hochebenkofel. Vzpon se začne po cesti do Dreischusterhutte, sledi 20 min ravnine do konca doline Innerefeldtal, nato pa se končno prične vzpon po široki dolini proti vrhu. Okolica ponuja res super razglede (med drugim tudi na Tre Cime),
Na bližajočo se obletnico Igorjevega odhoda v večna lovišča/pršišča sva se s Polono odpravila v "njegove" konce. Iz tekaške steze sva pot proti Pellariniju narobe vdela, zato sva dobro uro hodila po svoji različici, za sabo pa potegnila še dva Avstrijca ("Never trust a stranger!"
vzpon skozi grapo nordost rinne (50°/40°) ... in v nadaljevanju na vrh ... ob pričetku ture oblačno ... v grapi megleno ... enako na vrhu in spustu do koče ... od koče tipajoče v megli ... a se je nižje doli razkadila in nam naklonila sončen dan ... kije bil sicer napovedan že od jutra ... snega
Če parafraziramo filozofično in ideologično misel pretekle in polpretekle zgodovine, lahko trdimo, da snežni pogoji turnega življenja določajo turno smučarsko zavest. In ker so pogoji to zimo grozovito ugodni, se turno zaveden mož pred šihtom že ob šestih še v trdi temi poda z Ljubelja na Begunjščic
Z Maretom sva izvedla 3. tradicionalno vandranje z Vogla na Komno. Na turi je bilo precej vetrovno, a je bil veter moteč samo na Konjskem sedlu in na sedlu pod Podrto goro. Zahvala gre tudi Gorazdu in Tini, ki sta pridno utrla gaz, tako da se nisva pretirano mučila z gaženjem. Na Komni pa veselica A
Rok in Matic za nedeljo predlagata Storžič, pa smo šli. Skozi Peto Žrelo gor, nazaj prav tam. Skoraj do vrha tipamo skozi meglo oziroma oblačnost, na vrhu pa 360 stopinjski razgled nad morjem oblakov. Le špičke vrhov se kažejo nad oblačnim pokrovom. Razmere za hojo navzgor ugodne, tudi Kramarico
Čeravno nisva bila pozna, s parkirnim prostorom ni bilo težav. Na začetku srečanje z Barbaro in Mišom, prijeten klepet o tem in onem, nato nekaj časa skupaj in nato vsak po svoje naprej navzgor. Z jutranjim soncem je bilo kmalu konec in bližje koči sva bila,m slabše je bilo. Zna biti, da sva v koči
Tura iz Kaliča in naprej po grebenu Javornika ni prav običajna turno smučarska magistrala, nekaj sledi se vseeno najde, še posebej po cesti do V. Javornika. Kalič nam je nekaterim zelo blizu, poleg tega je bila vremenska napoved za ta del Slovenije idealna. Sicer smučanje na Kaliču ob koncu marca n
Jutro pred Felbertauern tunelom ni izgledalo najbolj obetavno - polno parkirišče in pomrznjen sneg. Ker izhodišče ponuja precej različnih možnosti, gneče na koncu vseeno ni bilo. Midva sva zavila na Sillingkopf v upanju, da bo severozahodno pobočje ponudilo še kaj drugega kot pomrznjen sneg. Odločit
Da se pot na Gmeineck od rampe vleče, je splošno zano. Prav tako je splošno znano, da je v dobrih razmerah lahko smuka dolga in odlična. Nam je vzpon kar hitro minil, na vrhu pa je naša odprava še kvantitativno in kvalitativno pridobila- z grsjevci in odličnim poznavalcem A. turnih smukov- Mitjem. P
Cesta na planino Javornik je splužena le do planine Kranjska dolina. Tako je še vedno najboljši pristop z glavne ceste kakih 100m naprej od križišča za Šport hotel. Pristop je prijeten, ne prestrm. Le v vrhnjem predelu nad Lipanco je mestoma naluknjan, ampak to smo v teh koncih že navajeni. Smučar
Danes greva z Janezom pogledat razmere v Logarsko. Aladin je sicer obljubljal, da se bo napovedana nizka oblačnost hitro razkrojila, kar pa se je potem zgodilo kako uro prepozno oz. ob prihodu v dolino. Zgodaj zjutraj je nizka oblačnost nekako na 1400m. Zavijeva v Grlo, redko smučano zadevo, a iz pr
Uporabljen sicer plan C, ampak kljub temu odlično. Zjutraj sva se namenila na Hohe Nase pa naju je ustavila zaradi plazov zaprta cesta. Obrnila sva eno dolino nazaj (dodatna ura vožnje :() in pri Alpenheimu končno stopila na smučke. Planiran cilj je bil Schroneck, vendar sva na koncu ceste na pobočj
Ni lih objava razmer (v Petem žrelu je, kot so že pisali, sicer super smučarija) Izgubljene v sredo, 21.3., na zadnjem parkplacu pred rampo na poti do Doma pod Storžičem. Pred odhodom na smučarijo sem na hitro poklepetal z možakarjem, lastnikom temno modre Volkswagen karavele (predvidevam da AO T
Nekaj dodatnih fotk k Metinemu opisu (ta boljše fotke so od Jaka). Južna grapa Koštrunovih špic, Z, 50°/45°, 450 m. Čez južno steno Koštrunovih špic se lahko smuča po grapi levo ali desno od vpadnice. Začetek spusta je običajno s predvrha (2481 m), ki je 20 m nižji od glavnega vrha. Na desni str
Na Snežniku je najslabša izbira s Sviščakov smučanje po peš poti. Prečka od koče do grebena je velikokrat ledena in včeraj so nekateri skoraj padli. V konto pod kočo so letele ene palice, lastnik se je uspel obdržati. Najslabše jo je odnesel en deskar, ki je poskušal prečiti to prečko in po lastni n
Smučarske razmere v Y grapi Vrtače perfektne od vrha do podna..grifig sneg, brez klož, skorje, ledu, tako da tisti ki radi smučate strme grape in jo nimate še pocahnano, je zdaj priložnost še dan dva Kategorija: Razmere
Zjutraj so bili v igri še razni cilji, a ko smo se odpeljali z zbirnega mesta, smo se bolj ali manj na am-bam odločili za Medvedji dol. Konkretno za sedlo Belščica, ker na njem s te strani še nikoli nismo bili, na Ovčjem vrhu pa že velikokrat. Ko smo se pripeljali do parkirišča pri Stouhütte, je vre
Popoldanska solo tura v pohodniškem stilu nenehno na smučeh od avta na Kranjskem Raku, 1028 m, čez najvišji vrh Velike Planine in nazaj. Sončno je bilo do Domžalske koče, nato pa se je navlekel visok oblak in me zaradi difuzne svetlobe prisilil, da sem se nekaj časa držal široko shojene in zvožene p
Zjutraj je bilo na spodnjih travnikih še nekaj centimetrov snega, že na kakih 1200 m pa ga je še veliko. Je precej mešan, z vrha do višine Rožce je trdo spihan in nekako drži, do Jeseniške planine se je skorja predirala, se je pa z malo muke še kar dalo peljati. Nižje je bil sneg delno predelan in j