Včasih imava na kakem koncu ugledanih več ciljev, ki so vsak zase premalo za en dan, pa jih združiva in je dan še bolj zanimiv. Tako sva 18. septembra 2021 obiskala tri na območju žirovske in idrijske občine. Matjaževe kamre Iz Logatca sva se odpeljala proti Žirem ter se malo za zaselkom Sop
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE Tomaž si je za naše skupno hribolazenje lanskega septembra izbral Krnsko jezero. Ker sva bila midva tam že dvakrat, sva si za dodatek izgovorila Šmohor, ki sva ga dotl
Tavanja po slovenskih hribihKočo na Doliču smo zapustili v dežju in vetru (ker se je moj fotoaparat skrival na suhem, sta prvi fotografiji Marjanini). Nekega gosta je zdeloval slepič, zato so poklicali helikopter; ko bo pristal in vzletel, so nas posvarili, ne bomo mogli zapustiti koče. Zato smo si nadeli pelerine in se podviz
Tavanja po slovenskih hribihJajca na oko, ki so se pripeljala z dvigalom iz kuhinje pod zajtrkovalnico v Koči na Doliču, so bila imenitna – redko kje jih spečejo tako lepo. S pivsko stavo ni bilo nič, ker je bilo po oskrbnikovem mnenju dežja komaj kaj, ampak vreme je bilo še zjutraj sivo in kislo. Kljub temu smo se držali načr
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihPozimi 2004 sva pririnila iz Rakovega Škocjana na Veliki Javornik (1268 m) v snegu do kolen in čez. Čeprav od gaženja celca že precej utrujena, sva nazaj grede malodane tekla, ker so bile najine sledi potacane s čisto svežimi medvedjimi. Odtlej se v tisti konec nisva več podala – do 21. avgusta lani
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihDa sva med potjo na lanski Jazz Cerkno poiskala mejni kamen LW 60 iz druge svetovne vojne, sem že poročala, da sva festivalu dodala drugi poskus vzpona na Kotel, pa še ne. Potem ko 21. maja 2016 nisva prišla na vrh, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bova spet poskusila. Zgodilo se je 18. julija lani
Tavanja po slovenskih hribihZa lansko poletno hribolazenje s Tomažem 10. julija sva izbrala gore, ki sva jih štiri leta pred tem prehodila s patagonci. Tomaž na teh gorah še ni bil, a tudi za naju se je našlo nekaj novosti kot skoraj vedno ‒ ker je res novo ali ker sva že pozabila. Odpeljali smo se na planino Ravne in p
Tavanja po slovenskih hribihVem, naslov zveni prismojeno, ampak lani 27. junija sva šla drugič tja, ker sva obljubila Marjani. Tudi tokrat smo parkirali na Ukovi, sicer pa smo ubrali nekoliko drugačno pot kot midva prvič. Ko sem ponovno prebrala zapis iz leta 2007, sem se že spet čudila, kako jedrnato sem poročala prva leta, z
Tavanja po slovenskih hribihOstali sta nama še dve kontrolni točki (KT) Šaleške planinske poti (ŠPP) in tako sva se 3. aprila odpeljala k velenjskemu gradu (S 46.356165, V 15.109707). S parkirišča sva odšla levo mimo zapornice, spet levo ob ograji z markacijo in pod naletom smučarske skakalnice (na Grajskem griču jih je
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribih