Ko se pelješ iz velikega mesta Konya proti JZ prečiš gorovje Taurus, ki sega med 2000 pa do 2900 m v višino. Leži ob Egejskem morju od Pamukkale do jezera Van.Tu sta tudi dva večja jezera . Prvo je Beysehir, ki pa je trenutno precej zarastlo z algami in trstiko in iz prve roke lahko povem, 
Malo pred velemestom Konya, se nahaja Zazadin Han. Konya je bila od XI. do XIII. stoletja glavno in zelo pomembno mesto Anatolije,pa so se tukaj križale poti karavan, ki so prenašale dobrine od vzhoda na zahod. V karavanserajih so se karavane ustavile, prenočevale, okrepčale in
Kanjon Ihlara oziroma rečica Ihlara polni jezero Bahraj Golu. Vulkansko delovanje ognjenika Ercyes Dagi se ob kanjonu Ihlare pozna tudi po pojavljanju toplih vrelcev. V mestu Ihlara so zato urejene terme.Midva pa sva danes uživala v samo najinem termalnem bazenčku, ki sva
V najinem zadnjem jutru v Kapadokiji je bilo zopet stanovitno vreme in zato so v zgodnjem jutru, kakšne pol ure pred sončnim vzhodom, baloni poleteli. Vedela sva, da bo tako, zato sva prenočila kar ob enem od vzletišč. Pred sončnim vzhodom balone pripravijo za vzlet......in
Planoto Kapadokije brazdajo velike in male doline, nekatere imajo prav posrečena imena in se med sabo razlikujejo po barvi ali obliki stožcev, grebenov in grap. Na ogledih je prav zanimivo in pestro in dan je hitro prekratek. V dolino mečev se nisva napotila, sva pa
Kapadokija je verjetno med najbolj znanimi naravnimi čudesi v Turčiji.Veliko se da o njej prebrati in tudi videti fotografije. A ko vidiš vse to s svojimi očmi, ti postane jasno, da so se naravne sile tukaj res poigrala pri kreaciji mistične pokrajine. Ko sva se ustavila pred
Keyseri je veliko industrijsko mesto. Vzhodno od njega se pobočja hitro dvigajo in v ozadju se vidi ognjenik Erciyes Dagi 3927 m.Pobočje ognjenika je obsežno smučarsko središče z lepimi progami na višini med 2400 in 2970 m nad morjem.Pristopno pot za vrh gore nisva preveč iskala, ker so za
Po anatolski planoti sva nadaljevala pot do Hattuse. To je bila stara hetitska naselbina oziroma kraljevina iz časa 1200 pr.n.št. Zelo pozno so odkrili to naselbino. Leži na 1200 m nadmorske višine. Še vedno se vršijo arheološka izkopavanja. Ko sva bila na ogledu izkopanin, sva se p
Ko sva se oddaljila od Črnega morja proti Karabuku v notranjost Turčije, se je pokrajina pričela spreminjati. Okoli naju je nenadoma postalo vse neskončno daleč. Ceste pa so bile ravne, gladke in široke.V večjem mestu Karabuk in tudi ostalih mestecih sva opazila naselja stolpnic, ki
Iz Istanbula sva jo ubrala v smeri Črnega morja. Najprej me je presenetila gričevnata pokrajina, zasajena s kilometri in kilometri lešnikov. Morje sva ugledala malo pred mestom Sile. Je pravo turistično mesto. Vsi dohodi do morja, vsaj kolikor sva videla, so plačljivi. Tudi lep zali
Odločila sva se za najhitrejšo pot do Turčije, zato sva uporabila avtocesto Celje - Ljubljana - Zagreb - Niš. Dan sva zaključila v zelo lepi soteski južno od Niške banje. Če ne bi imela že izbrane cilje, bi si to sotesko ter stene nad njo prav gotovo ogledala. Pustila sva
Pot: izhodišče za Veliko Lelijo je s ceste med zaselki Kalinovik in Čemerno.Čas:okoli 7 urPot najprej vodi po makadamski cesti in kolovozu nato pa zavije v gozd.Da Lejla ni pogosto obiskana sva opazila, ko sva občasno trgala pajčevine (čeprav nenamerno) in se gostila z malinami ob p
Pot: Orlovačko jezero, Bregoč, Kozje strane, Orlovačko jezeroČas: okoli 7 urZelengora slovi kot najlepši del planin v BIH.Vsaj tako pravijo nekateri domači planinci s katerimi sva se pogovarjala. Drugi prisegajo na Prenj. Zato sva se odpeljala še tja, da vidiva iz prve roke, kje je
Pot: dolina Sutjeske, Prijevor, Veliki Maglič, Trnovačko jezero, PrijevorČas okoli 7 ur Iz soteske Sutjeske ter Tjentišta vodi v začetku asfaltna cesta do vstopa v nacionalni park, nato pa naprej makadamska do Prijevora, kjer je izhodišče za vzpon na Veliki Maglič. Asfalt je grozno slab z
Med potjo sva večkrat opazila stara grobišča s stečki in ob enem od njih sva se danes zvečer tudi ustavila.To je nekropola Prečani pod Treskavico.Področje s stečki je zelo obsežno in preraslo z visoko travo, zato si ga nisva v celoti ogledala.Toda že tisto, kar sva videla, je na naju pustilo g
Izhodišče: koča Rabti, Velika Kapa, zavetišče pod njo, Zelena glava, koča Tisovica in po cesti okrog nazaj do koče RabtiČas: vzpon na Zeleno glavo preko V. Kape okoli 5 ur ter povratek okrog 5 urVišinska razlika: nabralo se je za okoli 2000 višinskih m, ter okoli 24 km potiGorovje Prenj je naj
Izhodišče: od Blidinjskega jezera po makadamski cesti dobrih 5 km, Hajdučka vrata, Drinača, pl.dom Vilinac ter nazajČas vzpona: dve uri in polVišinska razlika: okoli 900 mHajdučka vrata ležijo na jugovzhodnem pobočju planote Čvrsnica. To je veliko, naravno, erozijsko okno in zato turistič
Pot: Bosansko Grahovo ter po makadamski cesti do Šatorskega jezera, Veliki Šator in nazajČas: dve uri od jezera do vrhaVišinska razlika: okoli 400 mTokrat sva se odločila za obisk planin in gora v Bosni in Hercegovini. Podatkov za izhodišča do planin sva imela malo ali skoraj nič. Opirala sva s
Na najini poti med bosanske gore sva se na kratko ustavila tudi v Drvarju, z namenom, da si po dolgih letih ponovno ogledava Titovo pečino.Ogledala sva si tudi obe muzejski zbirki, etnološko in zgodovinsko in tam zvedela, da je bila baraka pred pečino v bratomorni vojni leta 1992 uničena in so
Reka Una je eden večjih pritokov Save in je znana po svojih brzicah in slapovih, ter smaragdno zelenih tolmunih . Njeno ime izvira iz latinščine in pomeni Edina ali Edinstvena - Enkratna.Tako pravita dve podobni legendi, ki ju prenašajo tukajšnji domačini iz roda v rod.Tudi midva sva bila navdušena