Pozno popoldne se podal peš z Matizovca proti KOfcam. Gaz dobra in se ni nikjer udiral. Pri domu sem videl, da so že hodil proti grebenu in se tako povzpel na Kofce goro. Dereze sem zaradi že malo pomrznjenega snega nataknil, + cepin v roke, je bolj zasigurno, čeprav nebi blo nujno. Na vrhu je pihal
Vremenska napoved je obetala več sonca v okolici Zederhausa pa še nevarnost plazov je bila tam le zmerna. Odločila sva se za Aignerhohe in ni nama bilo žal. Kljub množici avtomobilov sva našla parkirno mesto v Waldu na koncu doline Zederhaus. Po široko shojeni in presmučani poti sva šla mimo planine
7.00 parkirava na križišču za kmetijo Planinšek. Spluženo je višje. Ne veva do kod. Travnik nad kmetijo je vabljiv. V sencah še spi zima, na sončnih bregovih spomladansko sonce opravlja svoje toplo delo. Kreneva po bližnjici. Shojeno in porisano je od spustov. Na cesti le stare sledi pod snežno odej
Za vzpon nujno srenači, predvsem od ožine pri prvem balvanu navzgor. Od grabna gor trdo, nekaj napihanega in ojuženega snega na desni strani, kamor že posije sonce. Pred vrhom obrnila, ker seštevek manjka enega para srenačev in kvalitete smučarije ni obetal. Sprva sva smučala po levi, sončni strani,
Ko sem prejšnji petek videl Markove pršične oblake iz Ojstrnika, smo takoj sklenili, da gremov v soboto to pogledat. Zgazili smo do vrha in zašli v meglo , da jo bi lahko rezali. Smuka je bila po globokem pršiču bomba, samo zavoji so bili bolj netopirski, ob izogibanju mladih macesnov in smrek. H
Prav zanimivo. Ko sem včeraj zvečer, po pravi snežni plohi, pristal na parkirišču pri Kekcu, me je Francetov zapis izpred petih let pomiril. Tudi po poti, ki jo dobro poznam, se da s smučmi do vrha in zaprmej potem tudi navzdol. Užitki so pa tako ali tako subjektivna stvar. In ravno, ko so se mi oči
Ker sem se mudil v okolici Planinskega polja (na ogledih za razredni izlet drugi vikend), sem na zemljevidu poiskal najbližji naporaščen hrib: sv. Lovrenc nad Studenim. Južno pobočje je zelo enakomerne naklonine in precej odprto, zato je hrib zelo primeren za smučanje (o tem je pričalo tudi veli
Festival gorniškega filma je bil res poučen, ne samo zaradi filmov in predavanj ampak tudi zaradi pogovorov s kolegi in prijatelji. Tako sva zvedela tudi za najbolj priljubljen turnosmučarski pristop na Slivnico. In danes sva si ga šla ogledat. Zapeljala sva s mimo cerkniškega doma starejših obč
Glede na merilno postajo na Ahomiški planini naj bi do jutra zapadlo slabih 10 cm snega. A tega snega žal nismo našli. Smuka na severni strani povprečna, nekoliko je motila skorja, vseeno smo ponovili vajo z vrha do ceste. Po/ob cesti do izhodišča je šlo pa prav luštno mehko. Več fotk na Marijana
Ko so se v dolini oglasile sobotne opoldanske sirene, sem bil že eno uro na poti s Črnivca proti Kranjski rebri oz. Vrhu Kašne planine v upanju na napovedane popoldanske razjasnitve v vzhodnih krajih. Ampak megla se je kvečejmu še bolj zgostila, tako da sem po vršnih travnikih smučal ob gozdu, da se
Po lepo vreme je bilo treba na drugo stran Obertauerna in res sva vesela, da sva se zjutraj spravila od doma. Prvotni cilj je bil sicer Spirzinger, a ko sva prišla do koče Südwiener, so se nanj vile kolone in verjetnost, da bova na prisojnem pobočju našla še kaj pršiča, se nama ni zdela prav velika.
Stari vrh kljub soboti sameva. Trije neustrašni turni smučarji se pod sivimi oblaki zagrizejo do Jožice, tam zvrnejo nekaj šilc odlične domače žganjice, podlago nadgradijo s kriglo unijona in laškega, si na dalekozoru (TV) ogledajo, kako Hirscher uničujoče deklasira vse, kar se v svetovnem pokalu v
Včasih se ti nekako posreči. Da se ti potem, ko še v temi začudeno opazuješ snežinke, ki poplesavajo po zraku, in kopico novega snega na domačem dvorišču, dan vseeno odlično posreči. Če imaš ob tem še odlično družbo, skorajda ne more iti nič narobe. Potem ko sva z nekaj kolobocijami tik pred parkiri
Štart iz Rateč izpred gostilne , špura do odcepa za Krajšo varianto shojena danes same bejbe, gor dol pa en pohodnik.Po serpentinah špura ok brez pripomb , vetra ni bilo pa hudega mraza tudi ne .Prva tretina spusta po poseki solidna mal ojuženo , srednji del adijo zvožen in spodnji del soliden .Po
Ni ravno neka smučarska tura ampak če sem bil s smučmi in tudi malo smučal,je to to. Od zadnje hiše sem s smučmi po peš poti oddrsal do Peričnika.Pri sp.slapu pa smuči na nahrbtnik in naprej do Zg.slapa.Po foto seansi sem nadaljeval po galerijah nekaj časa peš,potem pa na smuči in ko se pot spusti
Test nove opreme. Ob štartu se mi je na Srednjem vrhu ravno nad Vošco naredilo vremensko okno, tako da je vzpon potekal v bolj pomladnih, kot zimskih temperaturah. Svoje je naredila še inverzija, občasno mi je bila še jopica odveč. Nekoliko bolj zimsko vzdušje, ob rahli "sapici" le pod in
Kljub temu, da se je danes obetalo najbolj mrzlo jutro v teh dneh, nas je današnja vremenska napoved ponovno zvabila na turo. Spet smo zavili na Peco, našo hišno goro, ki je zasnežena kot že dolgo ne in omogoča spuste na vse strani . Dvodnevno sneženje v naših krajih je ponovno prekrilo stare sledi
Zanimiva tura , na zadnji vzhodni okrušek Karnijskih alp.Mi smo ga naskočoli iz Ukev ,mimo koče Nordio Deffar na sedlo Lom.Nadaljevali po severnih pobočjih in nazadnje po SV grebenu na vrh.Zgledna pristopna smučina je nudila obilo razgledov na dolino Zilje ,tja do Hochalmspitze.Na vrhu pa ,če nas ne
Že na nedeljskem pršičarjenju z Golega vrha je padla ideja, da bi ta teden – pred napovedanim poslabšanjem in otoplitvijo naslednji vikend – izkoristila eno popoldne še za Javornik. Seveda sva počakala na prenehanje burje in lepo vreme. Tudi midva sva potisnila avto tik ob smetnjake v vasi Lome;
Počasi prihaja pomlad. Pravijo vremenski guruji po pogledu v svoje nebesne karte. In če jim je verjeti, je seveda treba dni, ko tudi v nižjih krajih vztraja zima, izkoristiti. Če je poleg tega še dan takšen, da se kar sam sebi smeje, pa še toliko bolj. Nisem prav dolgo razmišljal kam. Ure, ki so še