Wolfentschubachstuhl Včasih je bilo tako: ko je Darej poklical, je prišel cel bližni vzhod pa še kaj zraven, da bi trmaste Grke ustrezno socializirali. Potem je bilo tako: Ko je Cezar poklical, so prišli vsi njegovi vojaki in poveljniki vseh njegovih legij, pripravljeni razbit kakega novega cezarjev
Begunjščica? In to v nedeljo! Moža nemalo skrbi, ali se bo tja gor sploh mogoče preriniti skozi nepregledne mase nedeljskih pohodnikov, pa resnih alpinistov, ki vesoljnemu svetu z vso cingljajočo železnino, šlemi na glavi, cepini in drugo za navpik postavljene kraje silno pomembno opravo že na daleč
Zakaj pa ne? :) Zaključila sva novoletno obleganje Vajneža, a niti enkrat nisva bila prav na najvišji točki. Danes nama je zmanjkalo točno 14 višincev, na greben sva prilezla tik zahodno od vrha Vajneža, na grebenski koti 2090 m. Ker je smer očitna in nazorno vidna iz doline (uvodna fotka poročila D
Danes podobno, kot prejšni dan. Za gor, po špuri, priporočljivi srenači. Smuka Pod robom okej, sneg levo-tik ob skalah lepo odjenjan. Od Razorja dol večinoma trdo. Smučljivo le še do zadnjega ostrega ovinka. Mogoče bo pa le boljše od sredi tedna naprej. Et❁
Prej sta po navadi plan "A" in plan "B". Seveda, pa pravila ni, da bi bil plan "C" zato slab....Izhodišče za turo je domačija Zraunig ( kot za bolj poznani Hochgrubenkopf), nad vasjo Stall v dolini reke Möll. Utrjena sankaška cesta omogoča vzpon in kasneje smučanje do parkirišča. Zjutraj sva parkira
…in njegove sopreproge nas je šlo danes veliko. Kolona tudi na Mojstrovke. Danes za kaj daljšega tudi ni bilo več prave energije. Je pa bila izbira prava in smučarija super, čeprav je bil na trenutke občutek, kot bi bili na precej zafolkanem smučišču….vseeno fajn, snega dovolj in je lepo predelan, s
Štart iz Sella Nevea po zasneženi cesti do Pecola, kjer je snega kar malo, a se je vseeno dalo poiskati zasneženo linijo vzpona proti najvišji točki snežišča pod Montažem. Vreme spomladansko brez oblačka z veliko pripeko. Spust ob poldnevu je bil na koncu malo slabši kot smo mislili da bo, sneg še n
Ku, ku, novo leto je tu. Je treba brž preveriti, ali je od lanskega leta ostalo še kaj turnosmučarskega znanja. Pa še sopreproga, ki skrbno spremlja vse novosti, ki jih njen najdražji priobči v strokovni literaturi Snežak, si navdušena nad njegovimi vrhunskimi dosežki zaželi na prvega dne v novem le
Vajnež ima kot grebenski vrh precej enih riž/krnic ... tokrat je bila na vrsti Žnidarjeva krnica, ki na sever "pada" z Malega vrha Vajneža. Izhodišče kot vedno Stouhutte, tokrat pa takoj izven običajne ceste za markacijami v smeri JZ čez Žnidarjevo senožet oziroma Narzissenwiese. Višje malo po cesti
Pred zadnjim najbolj strmim delom pod kočo na Zelenici, smo si smuči poveznili na nahrbtnike in nadaljevali peš. Nekateri so sicer s smučkami na nogah nadaljevali vse do vstopa v grapo, vendar je podlaga povsem naluknjana. Sama grapa brez posebnosti. Do vrha vodijo stopnice. Izstopili smo naravnost
Z Gladkega vrha sem odsmučal po varianti Pod Robom. Še najboljši del smuke sta bila dva obrata direktno z vrha do planote. V grabnu je bil sneg leden in trd. Prav tako mestoma gledajo ven že številne skalne mine. Skratka zelo slaba smuka. Nižje v gozdu je snega ravno toliko, da je za silo vozno. Pri
Po tradicionalnem nočnem “pohodu” se zbudiva nekako “low power”… no, za Ptičji vrh je moči dovolj. Spodnji del mine v prijetnem klepetu s starima znancema, onadva na Struško, midva na lenobni Ptičji vrh. Vseskozi precej samotno, danes navala ni, na vrhu prava spomladanska milina, ima me, da bi malce
Z avtom sva se zapeljala do Križovca: cesta je ledena, s kolesnicami. Na Belski planini je bilo za kratke rokave. Na Velikem vrhu Struške pa je ravno toliko pihalo, da je bilo za flis. Smuka je bila na vršnem delu zelo dobra. Nato pa je sneg postal tako gnil, da je postalo nevarno, da bi ob zavoju p
Namen je bil Mirnock 2110m, a se je drugače obrnilo.Vožnja do zaselka Gschreit (Glanz) nad Miljskim jezerom (Millstätter See) , domačije Renates Einkehr, 1220 nmv. Smuči na ruksak in hoja do 1380m v upanju na boljše razmere. S smučmi nato do prvega zaresnega pogleda na željeni cilj, ki pa izgleda sp
V Tamswegu prvič v celoti vidiva pobočje Prebra. Utihneva. Napol golo pobočje. Na parkirišču pri jezeru Prebersee parkirava na praznem placu. Totalna ledena ploskev, na katero so vrgli dve lopati šodra. Snega je v okolici dovolj, a pobočja so videti precej gola. Ob pol devetih ko vlečeva opremo iz a
Danes je bil čas za eno nepozabno za konec leta. In razmere so kazale, da zna biti Jalovčev kuloar prava izbira. Vse je šlo kot po maslu, parking v Planici, hoja v Tamar po speglanem in nato gor do vhoda v ozebnik, kjer sva si pri skalnemu stebru (rečem mu Vratar) naštimala zimsko opremo. Potem pa p
Že tradicionalni pohod na zadnji dan v letu. Klasika na Razor gor in Pod robom dol. Špura je bila zjutraj močno pomrznjena, tako da nas je večina imela srenače vse od dna Razorja in do vrha. Odsmučamo Pod Robom, kjer so bile razmere mešane. Levo - ob skalah odjenjano in super, lepi zavoji, takoj de
Od Šport hotela mimo mrazišča na Zajavornikih pri -5, do Debele peči mimo Lipance pri +12. Zgornja flanka super za smučat, spodaj pa preveč ojuženo, Je pa planina Zajavorniki pravi skupek različnih športov..tam sva srečala turaše, tekače, kolesarje, krplarje, pešake in sankače
Od lovske koče na pseh, v Razorju se razdelimo: eni z derezami po pešpoti, eni s psi in srenači v območju peš poti; tisti, ki so doma pozabili srenače, pa čez sedlo desno nad Razorjem in po severni strani (kjer pa je tudi bilo ledeno) …. na vrhu vsi spet skupaj. Za vzpon so v vršnem delu vsekakor pr
Ob deseti uri 5 stopinj na Vršiču, pač treba se je naspat. K sreči je bila na plazu senca, nato po špuri na NŠG. Na vrhu dva kerlca z bordom in dilcam ki sta mi skuhala kfe. To Kranj! Za nazaj pa res dobra spomladanska smuka. Odjenjan sneg kot marca. Na vsake tok časa zadel kakšno zavoro v snegu, m