Po jutranjem kidanju sveže zapadlega snega še ni bilo dovolj rekreacije pa sem se odločil za skok na Sv. Miklavža nad Moravčami. Meni je blizu – domači hrib. Obilica suhega snega, ki ga je namedlo zadnje dni in ponoči me je premamila v gibanje po svežem zraku. Vse v redu le svetloba je bila tako sla
5 (stotink) pred 12 sprememba planov in namesto v Vas na Skali se s Ksenijo odpeljeva pod Krn. Zadetek v polno! Od avta do avta na smučeh, razmere za vzpon optimalne, res si ne bi nikoli mislil, da je na vrh Krna možno priti tako lahkotno na smučeh, brez sernačev, če razne pofaulane okončine sploh o
Tokrat iz Dašnice. Do vrha je bila speljana brezhibna špura, tako da do koče čez planino Klom prideš skoraj po ravnem. Še najstrmejši del je od ceste čez Podlonk. V koči so naju počakali Mare, Dejan, Andrej in Maks, ki so šli iz Prtovča po normalki. Po obvezni rožci in flancatu smo se štirje povzpel
Da ne bi doživel turno smučarski safer ali pa megleni lavinski poduk, sem izbral obskurno opoldansko turo na Kalič, relikt smučišča pri Postojni. Cesta sredi ničesar je zgledno splužena in posuta. Občina pohvalno skrbi za razvoj turne smuke tudi v zakotjih, kjer volkovi počnejo tiste stvari. Burja j
Ko sva iz Finkensteina prisopihala v Grajščico, sta se dve mladi in nadebudni smučarki (Darja in Maja) že dvakrat podpisali na širokem SV pobočju Murnovca. Izkoristila sva njuno delo in se dala štirikrat potegniti na vrh Murnovca. Nov sneg je sicer malček stisnjen od vetra, a je bila smuka res krasn
Pristopno smučino sva kljub kar veliki količini snega ugledno potegnila do vrha. Sneg spodaj celc (lahko bi rekli tudi pršič), zgoraj rahlo ojužen in zgolj na vrhu napihana kloža. Smučarija je bila v področju mecesnov zaradi vidljivosti še najboljša po globokem celcu, še bolj bi bila, če se ne bi pr
Nad Počkom na Postojnskem so obširni travniki, kjer je bila v ranjki Avstroogrski podružnica Lipice za vzrejo konjev. Danes tam kraljuje SV in za obisk področja je bilo treba pogledati na spletno mesto občine Postojna in poiskati »Napoved aktivnosti na osrednjem vadišču SV Postojna za februar 2018«.
Sopotniki v avtu so mi malodane ukazali, da moram parkirati "tam, kjer vsi ostali", tj. daleč pod Camosciom. Seveda sem jih potem celo pot spominjal, da bi se celo pri Camosciu še našel kakšen prostorček, nad njim je bilo pa sploh kraljevsko veliko prostora in tudi cesta je bila lepo spluž
načeloma vzponov na toti naš breg ne objavljam ... a v teh dneh so takšne razmere ... ki sem jih do sedaj menda doživel le 1x ... kakšnih 15 let nazaj :-) pravzaprav je skoraj nepojmljivo ... da se po gozdu pošteno nasmučaš in prismučaš do dobrih 300 nmv ;-) =====================================
Če je bil prvi letošnji obisk teh dvojajčnih dvojčkov nad Ukvami bolj tipanje v megli kot kakšen resen turno smučarski užitek, smo tokrat zaupali napovedi na Ilmeteo. Sonce, skorajda brez oblačka, pomladno toplo. Ne vem ali so jih podkupili domači turistični delavci, toda obetanega je bilo zgolj za
Ko se človek zbudi v oblačno jutro in mu pogled skozi okno razkrije, da se s snežinkami igra zgolj veter, kar pričakuje sporočilo. To je prišlo le malo kasneje. Prijatelj iz Avstrije je ocenil, da se na Dobrač v takšnem vremenu pač ne hodi. Tudi prav. Saj je pojasnilo na strani smučišča 3ländereck r
Že na mangartski cesti in predvsem ob Mangartskem potoku do Mangartske planine mestoma ogromni napihani zameti. S planine smo brez kakih hudih obetov po nadaljevanju zavili levo v gozd, proti sedlu Stožje. Novega snega v gozdu nenormalno veliko, večinoma napihan, globine se niti ni dalo določit, ne
Sam sicer nisem ravno privrženec množičnih srečanj ali pohodov. Prav nasprotno. Toda povabilo prijatelja iz Avstrije, ki je prišlo že tretje leto zapored, me je ob obetu dobre družbe premamilo. Tourennacht na Tromeji vsak četrtek privabi na pobočje smučišča po zadnji vožnji žičnici vse kar leze in g
Debeli vrh v drugo. Turni smučar, ki ga je pred dvema dnevoma zavrnila ušivih 2000 m visoka gora, in to le 40 višincev pod vrhom, se sprašuje, ali naj poskusi še v drugo. V ranjenem ponosu tuhta, kako bi poraz spremenil v veličastno zmago. Spomni se, da boksar, ki tekmeca ne pokonča z levim krošejem
Novega snega je bilo preko 20 cm, od nedelje pa preko 40 cm, prej verjetno še več. Sneg ni najbolje sprijet s podlago in še veter je pihal. Danes je vseskozi snežilo z dodatkom megle. V gozdu je razmera relativno varna, na posekah in tik pod grebenom pa to niti približno ne velja. Izbrala sva varian
Malo okusa po morju. Med vožnjo do izhodišča, sploh na italijanski strani, smo se že spraševali, če ne bo tega okusa celo preveč, a nas je nad zaselkom Matajur pričakala lepo zasnežena cesta. Kaj dosti se je nismo posluževali, raje smo na prvem primernem mestu odvili na travnike Matajurja. Pred napo
Malo romanja med potjo, da se riti premigajo. Romarska pot lepo zglajena od tisočerih romarjev, a niti slučajno ne kakorkoli ledena, tako da sem lahko ponovno "občudoval", kak jajc od psov so Pomoca, saj mi je kar pošteno zdrsavalo, kjer mi nekako ne bi smelo. Na vrhu dilema, ali spust po
Ko se je tam v našem koncu začelo okoli poldneva kazati modro nebo, je bilo jasno, da bo treba nekaj ušpičiti. In ker se je Dobrča zadnjič pokazala kot odlična rešitev za bližnje srečanje s snegom, smo si bili z Robertom in Nejcem edini, da konja, ki zmaguje, ni pametno menjati. Dostop iz smeri Trži
Z avtom se pripelje do bajte Tolazzi, zatem po delno zamedenih stopinjah po normalki v smeri Cogliansa. Modrina neba, sonce, sneg, vse je štimalo, samo veter je v takem mrazu postajal vedno bolj nemogoč in nas je v sunkih tudi podiral na tla. Bili smo kot na modni pisti, vsako prelomnico višje smo b
Ker je bilo včeraj na Debelem vrhu kar pestro, smo se danes odločili za nekoliko varnejšo turo v zavetju dreves. Po jutranjem dopingu s putrom na črnem kruhu in skodelo bele kave se turno smučarski odsek familije zategne po lepo spluženi cesti do koče v Vojah in tam sklene potegniti najkrajšo možno