Šaleška planinska pot sedmič: Huda luknja‒Ramšak‒Dom na Paškem Kozjaku + Špik
800x600 Normal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihNalaganje ...
800x600 Normal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihNa lanski dan zmage je cilj izbral Tomaž in tako k sreči tudi vozil, saj ima za ozke in vijugaste ceste veliko boljše živce kot midva, sploh jaz. Odpeljal nas je v Tolmin, kjer smo sledili smerokazom za Žabče in Zadlaz. V Žabčah smo zavili desno proti Zadlazu. Cesto nam je preteklo kar precej majcen
Tavanja po slovenskih hribihZa svoj (pred)novoletni pohod sva letos izbrala Zajamnike, eno naših najlepših planin. Ker tudi v takih »izrednih« okoliščinah, če se le da, rada greva po kaki novi poti, sva se predvčerajšnjim odločila začeti v Srednji vasi v Bohinju. Parkirala sva pod cerkvijo in pokopališčem (S 46.297793, V 13.92
Tavanja po slovenskih hribih800x600 Normal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribih800x600 Normal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihMed vožnjo do izhodišča, prevala Honec, ki sva ga spoznala že med prejšnjo etapo, sva se, tako kot pred leti, ko sva se vračala s Smrekovca, ustavila v Belih Vodah (S 46.411686, V 14.960024) pri nekdanji podružnici osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, ki je po pripovedovanju domačinke zaprt
Tavanja po slovenskih hribihNa Krimu sva bila že večkrat, enkrat tudi samo skoraj, a še vedno se najde kaj novega. Tokrat sva v vodničku Iz ižanskih vasi na vrh Krima 1107 m izbrala pot 974 iz Iškega vintgarja čez Dolenje senožeti. Parkirala sva na velikem novem parkirišču (S 45.915225, V 14.504692). Za 1 uro zahtevajo 1 evro
Tavanja po slovenskih hribihČeprav je Limbarska gora gotovo bolj »razvpita« kot Sv. Mohor nad Moravčami, sta 9. aprila pri naju zamenjala vlogi. Odpravila sva se namreč na Mohorjev hrib nad Moravčami čez Limbarsko goro. Nekateri pišejo, da je Sv. Mohor pod Mohorjevim hribom, drugi, da je na njegovem nižjem vrhu. Kakorkoli – na
Tavanja po slovenskih hribihBližali so se velikonočni prazniki in s popolnim zaprtjem države od 1. do 12. aprila je spet grozila omejitev na statistične regije. Zadnjega marca, ko sva še smela »čez mejo«, sva nadaljevala Šaleško planinsko pot (ŠPP). Parkirala sva pri Andrejevem domu na Slemenu (Šentvid pri Zavodnju 6, 1096 m,
Tavanja po slovenskih hribihZa drugi pomladni dan, 21. marca, sva si izbrala Porezen. Nisva se zavedala, da že skoraj sedem letnisva bila tam. Našla sva pot, po kateri še nisva hodila: iz Hudajužne čez Durnik. Skozi Škofjo Loko, Železnike in Podbrdo sva se torej odpeljala v Hudajužno (381 m). To nenavadno ime po ljudskem izroč
Tavanja po slovenskih hribihIzhodišče najine četrte etape Šaleške planinske poti (ŠPP) 15. marca je bilo v Zgornjem Razborju (domače ime zanj je Zarazbor, po vodničku ŠPP Zarazborje), kjer sva končala prejšnjo. Parkirala sva pri cerkvi sv. Danijela (S 46.449358, V 15.007955). Odpravila sva se po asfaltni cesti nav
Tavanja po slovenskih hribihV začetku marca sva najprej poravnala dolg iz Polhograjcev, 7. marca pa naju je izdal spomin in sva »na novo odkrila« del sveta nad Begunjami. Pri Domu v Dragi je bilo že preveč pločevine, zato sva parkirala nekoliko naprej, ob odcepu za kamnolom (S 46.395309, V 14.218541). Po gozdni cesti m
Tavanja po slovenskih hribihPrvega marca sva se tretjič odpravila na Šaleško planinsko pot (ŠPP). Parkirala sva pri partizanskem spomeniku (S 46.417004, V 15.123247) nad Metulom (KT 7, 750 m) na Graški Gori, kjer sva končala svojo prvo etapo. Na pot sva se podala mimo avtobusne postaje in kažipotov na 759 m (smer
Tavanja po slovenskih hribihPredzadnjo februarsko nedeljo sva se odpeljala v Begunje na Gorenjskem, ker sva se namenila na Smokuški vrh. Pri gasilskem domu (S 46.375036, V 14.198226) nasproti gostilne Pri Jožovcu, Avsenikovega muzeja in avtobusne postaje sva si ogledala rumene pohodniške kažipote, tudi za krožno daljinsko pot
Tavanja po slovenskih hribihPotem ko sva se prvo februarsko soboto zaradi takih in drugačnih tegob potikala po ravnem (tudi Ljubljansko barje je po svoje očarljivo), sva se 14. februarja po dolgem času spet odpravila na Kališče. V sončnem jutru je bila že vožnja na Gorenjsko čudovita, saj so se Kamniške Alpe, Karavanke in Juli
Tavanja po slovenskih hribihŠe vedno zaprta v osrednjeslovensko regijo sva se spomnila na Špilk, ki sva ga v aprilu 2013obiskala v popolnoma zimskih razmerah, tedaj iz Blagovice. Za izhodišče dosti manj zimskega 30. januarja letos sva si izbrala Trojane čisto na vzhodnem robu regije. Ko sem v zborniku Skala 2019 prebrala prav
Tavanja po slovenskih hribihZadnji januarski ponedeljek sva se odpravila raziskat, kaj se z najinega balkona vidi za že »odkritim« Soteškim hribom. Odpeljala sva se v Dol pri Ljubljani ter parkirala pri župnišču in cerkvi, posvečeni mučenki sv. Marjeti Antiohijski (S 46.088509, V 14.641829). Na pokopališču so med drugim spomen
Tavanja po slovenskih hribihJani si je 15. januarja zaželel snega, pa sva se odpeljala na preval Volovljek (1029 m) med Gorenjsko (Kranjsko) in Štajersko, znan po okrepčevalnici Kranjski Rak. Čeprav je bil šele petek, je bilo zaradi zaprtosti v regije, ki naj bi omejila epidemijo, veliko prometa. Skoraj vsi so zavili levo prot
Tavanja po slovenskih hribihNajin prvi letošnji hrib je bil 3. januarja Krim. Iti nanj je za nekatere vsakdanje ali vsaj tedensko »opravilo«, za naju pa je bil peti obisk že nekaj posebnega, ker greva rada vsakič drugam. Precej »pomaga«, če na kak cilj vodi več poti, in tako sva se tudi na Krim povzpela vsakič po drugi: od Rak
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribih