Praznični teden smo, zdaj že tradicionalno, namenili smučanju in tako v stilu zaključili uspešno leto. Termin je bil znan, destinacijo pa smo začeli iskati šele decembra. Po poglobljenem študiju vremena, snežnih razmer in kart (da ne govorim o Google Earth) smo našli prost apartma v kraju Langwies,
Mrzla in zimsko čudovita sobota je za nami, z Marušo in Nežico smo jo izkoristili za lepo turo takoj čez mejo. Ledena dolina, ki pozimi ne vidi sonca in izredno razgleden vrh, s katerega nas je kmalu pregnal strupen veter. Je že tako, da udobje in lepota pogosto nista prijatelja. Prav zato je vredno
Še ena lepo izkoriščena sobota ob pravem času na pravem mestu. S Slavi in Džanijem smo se iz še deževne Ljubljane zapeljali na zahod, kjer se je točno po načrtu ob 10h zjasnilo. Šele med vožnjo smo se odločili za Ojstrnik, jaz na tem vrhu začuda sploh še nisem bil (a gotovo še kdaj bom!). … Na
December je tu in čeprav je zima še malce sramežljiva smo z Nežico in Mihom napravili prav fino zimsko turo nad Pokljuko. Na Pokljuki je snega ravno za vtis, a na Lipanci in višje nas je pričakala strnjena snežna odeja, da smo lahko potešili želje po zimskih užitkih. Do Debele peči vodi lepo uhojena
Med tokratnimi prazniki smo se z Marušo in Džanijem odpravili na jug Arabskega polotoka. Na prvi pogled ne ravno hribovska destinacija, vendar ima Oman poleg puščav in morja tudi presenetljivo gorate predele. Pa kljub temu je bil dopust bolj popotniški kot pohodniški, saj dežela ponuja dovolj raznol
Sobotni pohod po grebenu na oni strani oblakov. Z Marušo, Nežico in Maretom smo bili sicer namenjeni v Julijce, a smo se med vožnjo odločili za Stol – in ker smo bili že pri Jesenicah, je bilo najbližje izhodišče Javorniški Rovt. Skozi megleni Medji dol do Krnice Rida, kjer se nam je odprlo ne
Letošnjo najbolj slikovito soboto smo z Marušo in Nežico izkoristili za razgledni pohod visoko nad Zajzero in Dunjo. Naborjetske gore so v tem času nadvse privlačne: sončna južna pobočja, polna jesenske barvitosti, razgledni vrhovi in (večinoma) udobne poti. Začeli smo v Zajzeri, ker je precej bližj
Jesenski dnevi so kot nalašč za dolge grebenske ture, po možnosti v manj poznanih krajih. Seveda nisem bil edini teh misli, a po neobičajno velikem zanimanju v petek, sem na koncu ostal sam. Škoda, še najbolj za vse tiste, ki so zamudili ta dobro izkoriščeni vikend. Za izhodišče sem si izbral Lepeno
Pretekli vikend sva si z Maretom privoščila uživancijo na visokem nivoju v zahodnih Julijcih. Prečenje Poliških Špikov je gotovo ena tistih tur, ki navdušijo prav vsakega hribovskega sladokusca. Leta 2012 so prav na vrhu Špika nad Nosom zgradili bivak, ki močno olajša logistiko dolge ture, saj se na
Letošnji poletni dopust smo z Marušo in Nežico izkoristili za pohodno-popotovalni skok na jug. V resnici smo se odločili za Črno goro le nekaj dni pred odhodom, saj so bile vremenske napovedi za vse druge možnosti manj obetavne. Na koncu sicer tudi za Črno goro vreme običajno ni sledilo napovedim, a
Vročo soboto sva s Kristino uspešno preživela v iskanju ohladitve. Saj v lepih jesenskih dnevih ali v snegu nimam nikoli težav z motivacijo, v tej sparini pa se včasih prav težko sploh kam odpravim. Seveda se je tudi tokrat izkazalo, da je bilo kljub vsemu vredno truda in nekaj znoja, predvsem pa sv
Minuli petek je veljalo izkoristiti za ogled popolnega luninega mrk, najbolje seveda nekje v višavah… Ravno prejšnji vikend smo gledali Košuto in spet sem se spomnil, da še vedno nisem prehodil dela grebena med Košutnikovim turnom in Škrbino. Temu sem dodal še najvzhodnejši del grebena od Tols
Z Jerotom na Jezerskem na lepi krožni turi. Med vzponom proti zatrepu Ravenske Kočne sva malo negodovala nad oblačnim nebom in vlago, ko sva dosegla Slovensko pot na Ledine, pa sva se zamotila s plezanjem in hitro dosegla Kranjsko kočo. Od koče sva kmalu zavila levo in prečila pod podrtijo Ledinskeg
Ponovno v tem, meni ljubem kotičku Bohinjskih gora in po več letih spet v poletnem času, ko narava po tleh na debelo posuje gorsko cvetje v vseh barvah in oblikah. Tura se sicer ni izšla čisto po prvotnih načrtih, ampak po teh krajih sem že tolikokrat potepal, da se nisem pustil zmesti. V soboto sem
Prvi julijski dan ni bil nič kaj poleten. Zmenjeni smo bili za lepo turo v Julijcih, a me zjutraj tista megla na vseh kamerah ni prepričala, da bi se spravil iz postelje… Tako sem se šele dopoldne odpravil proti Gorenjski in ker je izgledalo najbolj obetavno v Karavankah, sem se zapeljal do do
Lepo ohlajeno soboto smo izkoristili za sončno turo nad Vrati. Hoja je bila prav prijetna v nič kaj poletnem hladu, oči pa so se celo pot pasle na bogatih razgledih, da možgani sploh niso imeli časa razmišljati o naporih strmega vzpona. Vzpon čez Brinje je kljub strmini precej udoben, postanek na Br
Še eno nedeljsko jutro me je našlo v Kamniški Bistrici na poti proti Kamniškem sedlu. Pri Studencu pa sem zavil kar po domače v Bosovo grapo in do sedelca v vzhodnem grebenu Kaptanske glave. Greben od daleč niti ne izgleda posebno mikaven, pa še precej poraščen je videti. A videz včasih vara in napr
Prav neverjetno kako včasih zanemarjam nekatere kotičke, čeprav sploh ne vem zakaj. Na Ponci sem sicer pred leti bil z italijanske strani, a še takrat v megli. Skratka, bil je že čas, da jo obiščem in si ogledam prihodnje ture, ki so že predolgo le v načrtih… Spodnji del poti iz Tamarja je obu
Kalški Greben je eden tistih vrhov, na katerih sem že mnogokrat bil – in najbrž še večkrat bom. Pa kljub temu me je čakala še ena meni nepoznana pot na vrh. Pri Žagani peči sem zavil v gozd na udobno lovsko pot, ki se vije skozi strm gozd in, kot lovske poti to znajo, vedno … Nadaljuj z
Potep po martuljškem kraljestvu je vedno nekaj posebnega – pa čeprav točno to pričakuješ. Tokrat sem se odpravil ob potoku Martuljek navzgor, skozi divjo sotesko, kjer je odmevalo žuborenje s snežnico bogatega potoka. Slapovi so v tem času še bolj mogočni kot sicer. Nadaljeval sem naprej do kr