Za drugi pomladni dan, 21. marca, sva si izbrala Porezen. Nisva se zavedala, da že skoraj sedem letnisva bila tam. Našla sva pot, po kateri še nisva hodila: iz Hudajužne čez Durnik. Skozi Škofjo Loko, Železnike in Podbrdo sva se torej odpeljala v Hudajužno (381 m). To nenavadno ime po ljudskem izroč
Tavanja po slovenskih hribihIzhodišče najine četrte etape Šaleške planinske poti (ŠPP) 15. marca je bilo v Zgornjem Razborju (domače ime zanj je Zarazbor, po vodničku ŠPP Zarazborje), kjer sva končala prejšnjo. Parkirala sva pri cerkvi sv. Danijela (S 46.449358, V 15.007955). Odpravila sva se po asfaltni cesti nav
Tavanja po slovenskih hribihV začetku marca sva najprej poravnala dolg iz Polhograjcev, 7. marca pa naju je izdal spomin in sva »na novo odkrila« del sveta nad Begunjami. Pri Domu v Dragi je bilo že preveč pločevine, zato sva parkirala nekoliko naprej, ob odcepu za kamnolom (S 46.395309, V 14.218541). Po gozdni cesti m
Tavanja po slovenskih hribihPrvega marca sva se tretjič odpravila na Šaleško planinsko pot (ŠPP). Parkirala sva pri partizanskem spomeniku (S 46.417004, V 15.123247) nad Metulom (KT 7, 750 m) na Graški Gori, kjer sva končala svojo prvo etapo. Na pot sva se podala mimo avtobusne postaje in kažipotov na 759 m (smer
Tavanja po slovenskih hribihPredzadnjo februarsko nedeljo sva se odpeljala v Begunje na Gorenjskem, ker sva se namenila na Smokuški vrh. Pri gasilskem domu (S 46.375036, V 14.198226) nasproti gostilne Pri Jožovcu, Avsenikovega muzeja in avtobusne postaje sva si ogledala rumene pohodniške kažipote, tudi za krožno daljinsko pot
Tavanja po slovenskih hribihPotem ko sva se prvo februarsko soboto zaradi takih in drugačnih tegob potikala po ravnem (tudi Ljubljansko barje je po svoje očarljivo), sva se 14. februarja po dolgem času spet odpravila na Kališče. V sončnem jutru je bila že vožnja na Gorenjsko čudovita, saj so se Kamniške Alpe, Karavanke in Juli
Tavanja po slovenskih hribihŠe vedno zaprta v osrednjeslovensko regijo sva se spomnila na Špilk, ki sva ga v aprilu 2013obiskala v popolnoma zimskih razmerah, tedaj iz Blagovice. Za izhodišče dosti manj zimskega 30. januarja letos sva si izbrala Trojane čisto na vzhodnem robu regije. Ko sem v zborniku Skala 2019 prebrala prav
Tavanja po slovenskih hribihZadnji januarski ponedeljek sva se odpravila raziskat, kaj se z najinega balkona vidi za že »odkritim« Soteškim hribom. Odpeljala sva se v Dol pri Ljubljani ter parkirala pri župnišču in cerkvi, posvečeni mučenki sv. Marjeti Antiohijski (S 46.088509, V 14.641829). Na pokopališču so med drugim spomen
Tavanja po slovenskih hribihJani si je 15. januarja zaželel snega, pa sva se odpeljala na preval Volovljek (1029 m) med Gorenjsko (Kranjsko) in Štajersko, znan po okrepčevalnici Kranjski Rak. Čeprav je bil šele petek, je bilo zaradi zaprtosti v regije, ki naj bi omejila epidemijo, veliko prometa. Skoraj vsi so zavili levo prot
Tavanja po slovenskih hribihNajin prvi letošnji hrib je bil 3. januarja Krim. Iti nanj je za nekatere vsakdanje ali vsaj tedensko »opravilo«, za naju pa je bil peti obisk že nekaj posebnega, ker greva rada vsakič drugam. Precej »pomaga«, če na kak cilj vodi več poti, in tako sva se tudi na Krim povzpela vsakič po drugi: od Rak
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 false false false X-NONE X-NONE
Tavanja po slovenskih hribihPrvič spodletelo … Ker nama je po Vrhéhostalo dovolj časa in moči, še nisva hotela domov. Pogled na zemljevid je pokazal, da je razmeroma blizu jama Melinca, ki je še nisva poznala, zato sva se z Dobrove odpeljala v Gabrje. Na Šujici sva opazila policijsko patruljo, ki je najbrž nadzorovala s
Tavanja po slovenskih hribihV začetku decembra je ortoped postavil mojim kolenom dokončno diagnozo: artroza. Kakega izboljšanja ne morem pričakovati, lahko pa pazim, da se stanje ne bo (preveč) poslabšalo. Sicer je menil, da mi (še) ni treba opustiti hribolazenja, a bil je odločen: »Po pameti!« Vsekakor boljše od nasveta neke
Tavanja po slovenskih hribih800x600 Normal 0 false false false X-NONE X-NONE Prejšnjikrat je bila Katarina izhodišče, 5. decembra pa cilj, na katerega sva se namenila s Prevala nad Podutikom prek Toškega Čela. No, to s Prevala nama ni
Tavanja po slovenskih hribihKo je iz Račičeve »ponudbe« v Planinskem vestniku 10/20 prišla 30. novembra na vrsto Savinka, je bilo jasno, da bova zlezla tudi na bližnji Kucelj, dodala pa sva jima še Goljek nekoliko dlje proti severovzhodu, pri roki med vračanjem na izhodišče ‒ na Katarino (uradno Topol pri Medvodah). Tja sva se
Tavanja po slovenskih hribih800x600 Normal 0 false false false X-NONE X-NONE MicrosoftInternetExplorer4
Tavanja po slovenskih hribihAhac Ker so tiste, ki uganjamo individualne športe in se gibljemo v naravi zunaj naselij, lani za božič izpustili iz občin v regije, sva sklenila pridobiti žig za še en rezervni ciljv okviru akcije Deset vrhov v okolici Ljubljane, Turjak. Da hoje ne bi bilo premalo, sem poiskala po vsem videzu prij
Tavanja po slovenskih hribihZa 22. november sva izmed malo znanih polhograjskih hribov, ki jih je v Planinskem vestniku10/20 opisal David Račič, izbrala Mali vrh in Veliko Travo, posrečil pa se nama je še Klešč. Odpeljala sva se na Praproče (535 m) zahodno od Polhovega Gradca in parkirala ob cesti pod hišo št. 16 (S 46.061439,
Tavanja po slovenskih hribihKer sta nas 27. oktobra 2020 epidemija in oblast spet stisnili v občinske meje, sva se štiri dni zatem podala na najvišji vrh ljubljanske mestne občine Janče. Tja sva že šla iz Laz pri Dolskem, v okviru Badjurove krožne poti, iz Volaveljin iz Jevnice). Če kak cilj ponoviva, se skušava izogniti vsaj
Tavanja po slovenskih hribihNormal 0 21 false false false Gora in Krevsova skalaPotem ko je bila 19. oktobra spet razglašena epidemija, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo regijska »ograja« zožila v občinsko, in ker je bil v oktobrski številki Planinskega vestnika v rubriki Sprehodi(
Tavanja po slovenskih hribih