Namenoma smo startali pozneje. Z Markom sva bila do sedaj dvakrat tu, obakrat sva kot prva vlekla smučino. In prvič končala na Liebesecku, drugič pa v megli tudi komaj zadela vrh. Danes teh težav nimamo. Parkirišče skoraj že polno, smučina tokrat pravilno potegnjena do vrha. Novega snega je od 10-2
V iskanju pršiča sva se 2 tedna potepala po japonskem Hokkaidu. Bilo je fino. Po prvih dveh dneh otoplitve in iskanju ostankov pršiča na visokih nadmorskih višinah v bližini Sappora, spoznavanju bizarnih pravil turnega smučanja v okolici(!) smučišč – kupit moraš karto in se registrirati za smučanje
... Sledila je selitev v Niseko, na žalost pa se je za selitev odločila tudi vremenska fronta in zapustila Hokkaido. Preostal nama je samo še lov za »uležanim pršičem«. Kiroro je zelo razočaral, saj ima letos samo 1 m snega (!, pol manj kot ponavadi) in sva bolj drvarila skozi grmičevje kot smučala.
1. Razmera na "out kuclju" je na smučišču zelo dobra, par cm novega. Enako velja na smučišču na "in kuclju". Smučarske razmere na "in kuclju" izven smučišča pa žal nisva našla, saj led in podobne razmere niso najbolj primerne za smuči. Na vrhu Prestreljenika so vse naokoli "pokrajinsko-snežne lepote
Zaradi težav z usklajevanjem lastnega časovnega pasu z lokalnim pasom to objavo pišem z enotedenskim zamikom. ;)Z Vršiča smo ob 9h krenili po letni markirani poti proti Vratcem. Sneg je bil trd, zato sva tudi edina smučarja v deseterici hodila peš, seveda smo bili vsi okrempljani. Nad rušjem Grebenc
Včerajsnji Seemannwand je pokazal da je topleje, jug se zmehca, btw je krasen za smucat. Žiga imel idejo Mosermandla, meni se ni dalo voziti. Gledala flanke nad Himmelbauer pred Malnitznom, premal snega zgoraj krasno. Naposled sva pristala spet pod Jamnigalmom. Tokrat sva se lotila Romaten iz juga.
Sneg in lepo vreme naju je ponovno zvleklo v Nocke. Ponovila sva turo izpred 10 let. Nekaj tankih kopren, sneg suh, trd pomrznjen, na grebenu "led ledeni", tako da nisva šla čisto do vrha. Smučanje solidno, ker se ne predira.
Iz spodnjega parkirišča,podaljšali turo za nekaj višincev.Na vrhutoplo in brezvetrje,posebno v koči.Smučali po trdih vesinah ob dostopni cesti.Ker je blo tko fajn,podaljšali še ene 200 metrov nižje od avta.Za posladek pa še enkrat vprežemo pse in na Villacherja.
Budivka je že ob 6h vekava, jaz pa še čist zaleplen, sem 2x dremež užgal. Nakar sem na internetu vremensko za gor pr Riglijih pogledu, pa se mi je taka Marija prkazava, sem ženi reku, sam letva. Ajga, pa sva šva. Ud parkinga gor sva šla namreč šele okrog 10.46. K sva na vrh pršva, približno ob 13:09
Sledil sem Primoževi lokaciji za odpiranje čaker (izpred dveh dni), šel sem pa precej lažjo turo (v upanju, da se kakšna čakra kljub temu odpre, hehe): klasika na Stenarska vratca - po severni strani gor, po južni skozi Sovatno pa dol. Za gor je šlo dovolj enostavno, do tik pod Vratci brez derez (
Strjena snežna podlaga se prične na višini 1400m, naprej do sedla Luknje je trda spihana skorja, ki drži težo srednje težkega moškega. Naprej do Konte so prehodi še zvezni in pomrznjeni. Naprej do vršnjega sedla je tudi povezano in prcej trdo . Na vrh po rami je bila še narejena gaz od predhodnikov,
Že večkrat v tej zimi sem si zastavil prijeten smučarski cilj, ki se je prelevil v trdo, zahtevno in mestoma ne najbolj varno smučanje. Nekaj takšnega se mi je dogajalo tudi danes v žlebu Visoke Ponce (Ponza Grande). Spodnji del žleba je bil odlično zalit (veliko bolje, kot zimi prej), a me je kasne
Za razliko od samotnih tur na vzhodu tokrat z družbo v vršiško gužvo. Na srečo je večina tečajniških frakcij odšla pod Malo Mojstrovko, tako da je bil grebenski vzpon mimo Okna na Prisank presenetljivo spokojen. Sledil je odličen spust čez relativno izpostavljeno južno pobočje po ravno prav odjenjan
Ker kakšnega novega snega že lep čas ni bilo na obzorju, se podamo za Taueren tunela in upam na najboljše. Prvi vtisi po poti navzgor niso bili ravno pretirano ohrabrujoči, saj je vse izgledalo prijetno trdo in razrito, vendar pa smo po krajšem postanku na vrhu, ki je bil ravno dovolj dolg, da me je
Ker še vedno čakam feltne in zimske gume za svojo novo raketo (in prvič v življenju sredi zime upam, da še kakčen dan ali dva ne bo snega) se prištulim k Martini in Juretu ter se odpravimo proti Flachauu, kjer je bilo pred dvemi dnevi presenetljivo dobro. Na podlagi parih fotk, upamo na ok zgornji d
Če je že križ na vsakem vrhu, potem se mora kakšen tudi klicati Križ. Avstrijci pa imajo očitno radi pomanjševalnice, tako da imajo Križek. Ki pa s svojim 2701 m ni prav nič majhen in je le malo nižji od Polinika, najvišjega vrha gorske skupine, ki se imenuje ravno po tem našem Križku. Tudi vzpon na
Iz Selške doline smo v slabih dveh urcah v Innerkremsu. Čeprav nismo bili prav zgodnji smo na parkingu začudeno prvi? Ali je "končno" konec z dopustniki ali pa so trenutne razmere tako zanič?? Z namenom izberemo bolj senčno lego. V teh koncih smo nekateri že bili tako, tako da nam je pot znana. Tokr
Kaže, da je BTC City odprl nov oddelek, tokrat na Prisojniku. Prav tečni so že postali s svojimi širitvami, tako da sva se med vzponom spraševala, ali je v grapi pod vršno flanko vse pomendrano od številnih sestopajočih planincev ali od stampeda prestrašenih gnujev, ki so ("bogjihnimarad") naluknjal
Iz Vrat čez Sovatno, strjena snežna podlaga se začne ko prideš ven iz gozda. Sneg pomrznjen , nekoliko naluknjan in nekaj trdih plazičev , vendar omogoča dokaj hitro vzpenjanje, se ni nič prediralo. Nadaljujem direkt po desni preko strmega dela( zelo trdo)v kotanjo kjer se je skorjast sneg malo pred
Jan se je ravno vrnil iz Gruzije ves nasutan, pa je bil idealen za neki daljsega. Tako sva pristala v Innerfragant pod Molltalom. Namen Sadnig. Snega nula spodaj. Po 15 min obrneva. januarja se do avta pelje. Greva v Wolla pogledat za Kreuzeck. Cesta do elektrarne je po 4 km ratala ziv led. 4 cm vo