
Težko bi bilo lepše
Sonce, malo vetra, snega dovolj za smuči od avta do avta. Bilo je ravno prav trdo za prijetno, sproščeno smuko.

Sonce, malo vetra, snega dovolj za smuči od avta do avta. Bilo je ravno prav trdo za prijetno, sproščeno smuko.

Začetek ni bil obetaven. Pod Gmeineckom ni snega. Cesta do Himmelbauerja zaprta že v dolini - južna flanka Lonzaköpfla je iz doline izgledala mamljivo. Skoraj prideva v Sagas, kjer naju ustavi: cestna zapora! Končno najdeva odprto cesto in sneg. V Zraunigu komaj najdeva parkirišče, stopiva na smuči,

Zavoljo napornega delovnega tedna se dam zjutraj hitro prepričati, da se z Nevejskega prevala telekabinsko po gosposko teleportiram na 1800 m. Prvi cilj Pod Vršiči je bil v prvih dveh tretjinah meni lažje dostopen peš ob uporabi nožnega železobovja, nato pa sem se čez vršnje kotanje tudi sam raje sm

On, ki izvabi nasmešek na obraz, je bil spihan, je bil napihan in je bil vse vmes. Vsi zadovoljni, a nihče ni vriskal, nihče jodlal in nobenih juhuhujev.

Po vcerajsnji kredarici kjer so bile okol kalvarije krasne razmere, pod kalvarijo pa kalvarija prava smo sli danes na neki kratkega. V Nockijih nisem bil ze leta. Snega majo precej. predelan, cez padlo nekaj puhca. z vrha smo razdevicili juzno flanko, nato nazaj na greben in v dolino na rehidracijo.

Začelo se je slabo: tik prek Kremsbrucke je cesta zaprta in cijazil sem se nazaj v Gmund, pa do Rennwega in nazaj v Innerkrems. Nadaljevalo se je še slabše: Nockalmstrasse je zaprta, kar ni bilo presenečenje in splužena, kar je bilo in to negativno, pa še ledeno. Eni lokalci so "zavzeli stališče",

Nisva bila edina turna smučarja, ki sva se danes zapeljala na Pecol (cesta je povsem kopna). Sva bila pa edina pri bivaku Luca Vuericha na vrhu Špika nad Nosom. Do koče Brazza sva smuči tovorila, zatem na smučeh do zatrepa krnice pod južno steno Špika nad Nosom. Na vrh sva pristopila točno opoldne

Smučati se je dalo prav z vrha (ni bilo spihano do podlage). Najboljša smuka je bila po sveže napihanem snegu, ki je po lastnostih spominjal na pršič. Kjer napihanega snega ni bilo, pa je prevladoval skorjast sneg. Na smučeh se pripelje skorajda do izhodišča (200 m je treba peš). Turo je motil močan

Res nisem pričakoval, da bom novembra smučal z Mangarta. In to v odličnih smučarskih razmerah: še nikoli tako dobre. Res fejst tura v trenutno pozabljenem koncu: vsa gora je bila samo zame. Gor grede sem sicer v glavi malenost cincav; češ, so razmere varne; bo do vrha narejeno, pa tudi, ko sem binca

Klemenova reklama me je zjutraj s Pokljuke preusmerila na Vršič. Turo je krojilo vreme, predvsem megla, ki je v zgornjem delu vidljivost zmanjšala na 0, a so bile snežne razmere fenomenalne, tako da tudi vijuganje ob edinem orientirju, peš špuri, niti ni bilo tako slabo, za en november. Prav tako se

Prve zaplate snega se začnejo na Vrtači,na Malem polju pa ga je že preko 20cm.Zjutraj je bil trd in je omogočal hojo po vrhu.Zaradi dobrih razmer smo smuči nosili do vrha Ulc,potem pa s smučmi na nogah do KredariceDenis je odsmučal nazaj v dolino,s Petrom pa sva se povzpela še na Triglav.Razmere za

Munt Buffalora, 2627 m, zelo prikladno leži ob cesti čez Ofenpass. Izhodišče je Buffalora, 1968 m, na severni strani prelaza. Drug cilj z istega izhodišča je Piz Daint, 2968 m, ki pa je malo daljši. Do vrha je bila že potegnjena gaz od prejšnjih dni, pa tudi sicer je orientacijsko bistveno bolj enos

Štart iz Selle, spodaj kopno, 20 min. peš, naprej na smučeh, trda podlaga. Od koče Gilberti do sedla poratrakirano. Naprej do vrha sedežnice zrito od ratrakov, škoda da ne frezajo??, bi bila lahko super smuka. Spust po grebenom, vrhnja plast je malo spustila in nudila prijetno smuko, na osojnih odse

Po dolgih dnevih deževnega vremena, smo se v nedeljo zjutraj z Gorazdom, Manco in Darjo odpravili na Dobrač. Zjutraj me je Gorazd prepričal, da tudi če bo deževalo gre. Po dnevih lenarjenja sem si rekel:Gremo, kar bo od vremena pa pač bo, lenarjenja, izgovorov in plezanja po telovadnicah na umetni s

"Die Perle am Julier" piše zraven cestne table Bivio, ki je zadnja vas na vzhodni strani prelaza Julierpass na višini 1769 m. Ne vem sicer, zakaj ta vzdevek, ampak za turne smučarje zanesljivo drži. Možnih turnih smukov je ogromno, bodisi iz vasi, bodisi višje s ceste na Julierpass in še onkraj njeg

Najin mlajši in bolj neučakan alter ego je v soboto otvoril novo turnosmučarsko sezono. Ne spodobi se, da bi starejši ego zaostajal in sva današnje popoldne nad sončno Pokljuko izkoristila za uvod v sezono. Vršno odprto pobočje je bilo tik pred sončnim zahodom prav solidno smučabilno, nižje je sled

Včerajšnja vožnja na sever, po Turski avtocesti tja v luknjo pod Katschberg ni obetal nič dobrega. Do tunela "zabito" vse do takšne višine, da tudi snega ni bilo mogoče videti - še manj vrhov.V Lungau se je vidljivost izboljšala, s tem pa tudi pogled na snežno mejo, ki je glede na prejšnji teden pre

Ob večernem branju grozljivk iz preteklih dni je bilo še največje olajšanje, da je bil vikend delovni.Za ponedeljek je bilo višje napovedano lepše vreme in samo upal sem lahko, da ga arso spet ne pihne mimo. Torej če te vožnja do izhodišča na italijanski strani smučišca ne zbudi, te prav gotovo prva

Preber 2740 mK nedeljskemu jutranjemu zboru nas je pristopilo kar ducat. Dilemo kam oziroma še bolje kam ne, je močno povečala še vremenska realiteta, ki je bila na žalost slabša od večerne napovedi.Po popiti kavi je prevladal predlog, da se opravimo bolj vzhodno, v Nizke Ture.Parkirišče pri Prebers

Varna izbira, pravzaprav jackpot za nedeljsko turo je bil tale štiblc, Stubeck (die Stube, sobica. Der Eck, vogal). Bil pa je malo zamegljen in na prepihu, vsaj takrat, ko je iz doline zvonilo k ta deseti maši, ko sem urno spešil gor, med opoldnaskim zvonenjem pa nadvse dobre volje že čofotal po bla