Po čudoviti soboti, nedelja ni ravno obetala z vremenom. Pa vseeno mi ni dalo, da ostanem doma. Tako sem prvič to zimo stopil na sneg, občutki super, četudi je bilo vreme bolj tako tako. Na Vršič cesta kopna, štartam po planinski, ki je tudi še kar kopna, višje snežna odeja hitro narašča. Pod Pripra
Evo, kaj povzroči en opis na spletu (Matej na snežak dan poprej)Bil je pravi napad :)v bistvu razmere, kot je že Matej opisal.... odlične! Z vrha nas je dopoldne smučalo ene 4, večina je smuci postila pod skokom nad prvimi jeklenicami it. poti. Je pa popldne še nova ekipa podajala s smucmi na vrh.
Na poti do Mallnitza smo z odprtimi usti opazovali posledice zemeljskih plazov po neurjih in odjugi pred dvema tednoma. Cesta je prevozna do Stockerhutte (okoli 1300 m). Za vzpon do Jamnigalma (okoli 1750 m) smo izbrali varianto skozi gozd, deloma po tekaški progi. Prečkali smo dve ogromni plazovin
Tura, ki zaradi vremenskih nevšečnosti v Avstriji pred dvema tednoma ni bila povsem brez skrbi, predvsem zaradi prevoznosti cest je snežne razmere potisnila v drugi plan. Vedeli smo, da bolj globoko v Visoke ture "zarinemo" več bo snega. Izhodišče 1500 metrov visoko ima dovolj snega, težava je nasta
Po kopni cesti na planino Pecol (1500m), kjer parkiramo zgledno pred zankom za prepoved. Najprej čez kopne travnike mimo koče Brazza, kje se začne pomrznjen sneg. Nataknemo smučke, prečimo in vmes opazimo samo ene stare sledi izpod rumenega spodkola, čez flanko in po zahodni strani na vrh Klavnih no
Danes se nas je 9 (tako kot še vsaj 253 ostalih) zapeljalo na sonce v Karnijske Alpe. Naš cilj je bil predvsem sonce, kjerkoli ga bo največ. In kazalo je, da ga bo pri Avstrijcih precej. Prelaz Mokrine je prikladno blizu, na sporedu pa je bila t.i. damska tura. To je tura, na kateri se predvsem veli
Začetek ni bil obetaven. Pod Gmeineckom ni snega. Cesta do Himmelbauerja zaprta že v dolini - južna flanka Lonzaköpfla je iz doline izgledala mamljivo. Skoraj prideva v Sagas, kjer naju ustavi: cestna zapora! Končno najdeva odprto cesto in sneg. V Zraunigu komaj najdeva parkirišče, stopiva na smuči,
Sonce, malo vetra, snega dovolj za smuči od avta do avta. Bilo je ravno prav trdo za prijetno, sproščeno smuko.
Zavoljo napornega delovnega tedna se dam zjutraj hitro prepričati, da se z Nevejskega prevala telekabinsko po gosposko teleportiram na 1800 m. Prvi cilj Pod Vršiči je bil v prvih dveh tretjinah meni lažje dostopen peš ob uporabi nožnega železobovja, nato pa sem se čez vršnje kotanje tudi sam raje sm
Začelo se je slabo: tik prek Kremsbrucke je cesta zaprta in cijazil sem se nazaj v Gmund, pa do Rennwega in nazaj v Innerkrems. Nadaljevalo se je še slabše: Nockalmstrasse je zaprta, kar ni bilo presenečenje in splužena, kar je bilo in to negativno, pa še ledeno. Eni lokalci so "zavzeli stališče",
On, ki izvabi nasmešek na obraz, je bil spihan, je bil napihan in je bil vse vmes. Vsi zadovoljni, a nihče ni vriskal, nihče jodlal in nobenih juhuhujev.
Po vcerajsnji kredarici kjer so bile okol kalvarije krasne razmere, pod kalvarijo pa kalvarija prava smo sli danes na neki kratkega. V Nockijih nisem bil ze leta. Snega majo precej. predelan, cez padlo nekaj puhca. z vrha smo razdevicili juzno flanko, nato nazaj na greben in v dolino na rehidracijo.
Nisva bila edina turna smučarja, ki sva se danes zapeljala na Pecol (cesta je povsem kopna). Sva bila pa edina pri bivaku Luca Vuericha na vrhu Špika nad Nosom. Do koče Brazza sva smuči tovorila, zatem na smučeh do zatrepa krnice pod južno steno Špika nad Nosom. Na vrh sva pristopila točno opoldne
Smučati se je dalo prav z vrha (ni bilo spihano do podlage). Najboljša smuka je bila po sveže napihanem snegu, ki je po lastnostih spominjal na pršič. Kjer napihanega snega ni bilo, pa je prevladoval skorjast sneg. Na smučeh se pripelje skorajda do izhodišča (200 m je treba peš). Turo je motil močan
Res nisem pričakoval, da bom novembra smučal z Mangarta. In to v odličnih smučarskih razmerah: še nikoli tako dobre. Res fejst tura v trenutno pozabljenem koncu: vsa gora je bila samo zame. Gor grede sem sicer v glavi malenost cincav; češ, so razmere varne; bo do vrha narejeno, pa tudi, ko sem binca
Klemenova reklama me je zjutraj s Pokljuke preusmerila na Vršič. Turo je krojilo vreme, predvsem megla, ki je v zgornjem delu vidljivost zmanjšala na 0, a so bile snežne razmere fenomenalne, tako da tudi vijuganje ob edinem orientirju, peš špuri, niti ni bilo tako slabo, za en november. Prav tako se
Prve zaplate snega se začnejo na Vrtači,na Malem polju pa ga je že preko 20cm.Zjutraj je bil trd in je omogočal hojo po vrhu.Zaradi dobrih razmer smo smuči nosili do vrha Ulc,potem pa s smučmi na nogah do KredariceDenis je odsmučal nazaj v dolino,s Petrom pa sva se povzpela še na Triglav.Razmere za
Munt Buffalora, 2627 m, zelo prikladno leži ob cesti čez Ofenpass. Izhodišče je Buffalora, 1968 m, na severni strani prelaza. Drug cilj z istega izhodišča je Piz Daint, 2968 m, ki pa je malo daljši. Do vrha je bila že potegnjena gaz od prejšnjih dni, pa tudi sicer je orientacijsko bistveno bolj enos
Štart iz Selle, spodaj kopno, 20 min. peš, naprej na smučeh, trda podlaga. Od koče Gilberti do sedla poratrakirano. Naprej do vrha sedežnice zrito od ratrakov, škoda da ne frezajo??, bi bila lahko super smuka. Spust po grebenom, vrhnja plast je malo spustila in nudila prijetno smuko, na osojnih odse
Po dolgih dnevih deževnega vremena, smo se v nedeljo zjutraj z Gorazdom, Manco in Darjo odpravili na Dobrač. Zjutraj me je Gorazd prepričal, da tudi če bo deževalo gre. Po dnevih lenarjenja sem si rekel:Gremo, kar bo od vremena pa pač bo, lenarjenja, izgovorov in plezanja po telovadnicah na umetni s