Danes je bilo treba nesti smuči od parkirišča na Nevejskem sedlu cca 100 višinskih metrov (tako gor, kot dol), poleg tega je nekoliko motila tudi splužena vlaka. Zjutraj je bilo vreme še jasno, sneg pa pomrznjen, a ne trd. Tisti najbolj zgodnji in tudi najhitrejši turni smučarji so še ujeli spust v
Med vožnjo na sever sva si najprej ogledovala Stubeck. Iz doline ni izgledal kaj prida, zato sva zavila v Innerkrems in naprej na Schönfeld. Tudi Kölingnock naju ni premamil. Zato sva se spustila v Lungau in končala na Obertauernu. Na progah še ni bilo videti posebne vneme žičničarjev, je bilo pa za
Tudi mi smo štartali. Sneg se je začel na spodnjem parkirišču smučišča. Do tja smo kasneje tudi brez težav prismučali (s kamen dilami). Na vrh smo šli okrog čez Veliko krnico. Cesta je bila na začetku kopna le 100metrov, potem je šlo do vrha z dilami. Krnica je imela dovolj snega za vzpon in nič n
Včeraj (11.11.2017) s parkirišča v Sella Nevea takoj na smuči. Spodnja tretjina do Gilbertija mešanica trdega, pomrznjenega in skorjastega snega, naprej pa praktično do Sedla na novo zratrakirana proga. Super vreme in razmere, čemur očitno botroval precejšen obisk turnih smučarjev. Italijanska stran
Snežne razmere so bile tokrat na spletu še realne, saj še ni umetnega snega. In v oči mi je padel Flatniz, kjer smučišče ne dela, pisalo pa je 40 cm v dolini 60 na vrhu. Nad Flatnizem je pa Wintertaler Nock, 2399 m visok vrh s pretežno travnatim pobočjem. Kljub cincanju ali ne bo spihan sva se z Bor
Ko smo se pripeljali na Mokrine, so se na obeh straneh že vzpenjali številni turni smučarji, a zaradi velikega števila prog so se kar porazgubili. Malo pod vrhom so mi ostali zavpili, da bodo odsmučali še na drugo stran, jaz pa naj grem počasi do križa in se potem pod vrhom ponovno dobimo. Res sem s
Naj bi zahodno padal vec snega, pa vcerajsni Triangel kjer sem videl kok snega je in oboje je botrovalo temu da smo se zapeljal nad Ovcjo vas. Sneg kar naenkrat, cesta kopna. Vidna gaz 2 predhodnikov. Z visino narascal in se nam je samo smejal k sploh ni bil visje gnoj. Sedlo spihano, severovzhodbil
Ja glede na branje včerajšne objeve od Mirota, nas je prepričal, da smo se še mi odpravili na Babo. Zjutraj smo se z Gorazdom in Gregom dobili pri Firerju na Dovjah in se z vozilom odpravili proti Ravnam. Sneg se začne pri Cicevi bajti, kakšen slab kilometer naprej od razcepa za Plavški Rovt. Tam sm
Enkrat je treba začet.Parkiram malo pod Cicovo kočo.Naprej snega dovolj za hojo.Z višino ta narašča.Je moker in težak.Ocenim da ga je od 70 do 80 cm.Hoja je naporna,saj se delajo cokle in kar globoko se predira.Ker sem prvi mi do planine vzame skoraj dve uri.Ker imam obveznosti,naredim še dobrih 50
Od neznano kje se je pojavila "Zlata poljska jesen". Zato je bilo treba izkoristiti dneve in ne glede na pravilo št. 1 (nikoli v Tatre čez vikend) sem se odpravil tja gor. Do koče Murowaniec na Hali Gasienicowi (Gosenična dolina) sem še premleval, kam, na koči je odločitev dozorela in šel
Po mesecu dni čakanja na vreme (zdaj vem, zakaj Poljaki vreme imenujejo "pogoda") in po usposobitvi serverja lahko oddam poročilo. Po prvi lekciji (nikoli v Tatre čez vikend), sem tokrat šel v petek. V Zakopanah doživim pravi prometni kolaps, tako da pravilo št. 1 ne drži popolnoma. A na p
Enkrat je treba začeti, kdo ve, kdaj bo spet sneg, upam da ne šele februarja! Z Luko sva v sredo okoli 11h priplužila pod Kapelško kočo (Eisenkappler Hütte, 1553 m); do ovinka na 1420 m je šlo z letnimi gumami, od tam naprej z verigami, a le do serpentine na 1460 m, kjer je zmagal sneg (~15 cm). Sn
Če sem z osvojitvijo Triglava postal Slovenec, potem sem z osvojitvijo Rysy postal Poljak:). Že ob 7. zjutraj sem odkril, da v poljske Tatre ne smeš med vikendom, saj se je od parkirišča na Polanici Bialczanskoj (950 m) valila skoraj nepregledna kolona do planinske koče Morskie oko (1395 m)ob istoim
Larapinta Trail je pohodna pot v osrednji Avstraliji preko narodnega parka Zahodnega MacDonellovega gorovja. Pot sama ni tehnično posebno zahtevna, je pa dolga in zaradi polpuščavske pokrajine zahteva kar nekaj načrtovanja. Zanjo sva v prvi polovici letošnjega avgusta porabila 15 dni in prehodila do
V okviru spoznavanja nacionalnih parkov Črne gore in Albanije smo se nekaj dni zadržali v Prokletju – južnobalkanskih Alpah. Gorovje je podobno našim goram ali dolomitom, vendar brez žičnic in visokogorskih koč. Tudi število obiskovalcev teh gora je v splošnem bistveno nižje kot pri nas. Informacije
Prvi plan letošnjega poletnega pohajkovanja po višjih hribih je bil Mont Blanc in smučanje iz vrha. Izkazalo se je da je tam bolj slabo s snegom, tako se je to izjalovilo in prišli so novi plani. Najprej sva želela iti v zahodne Alpe za dober teden in narediti kar nekaj turnih smukov, morda tudi kak
Za trening in spoznavanje novih krajev sva se odločila prehoditi južni del Velike korziške peš poti (Grande Randonée), ki nosi oznako GR 20. Avto sva parkirala v pristanišču v Livornu, se peljala s trajektom v Bastio ter nato z avtobusom in lokalnim prevozom do vasi Conca, kjer je uradni začetek te
Ker smo v sredo dve načrtovani etapi združili v eno, nam je ostal še en dan za turo nad Rivo del Garda. Najeli smo kombi, ki nas je zapeljal do jezera Lago di Ledro. Od tu smo se v jutranjem hladu po mestoma zelo strmi cesti povzpeli na sedlo Bocca dei Fortini (1242 m), kjer smo prišli na traso lege
Pasubio je še eno od znamenitih, bolje rečeno tragičnih prizorišč prve svetovne vojne. Na goro vodi več vojaških cest oziroma poti, med katerimi je najbolj znana mulatjera Strada delle 52 gallerie. Zaradi najmanj ene smrtne nesreče pred leti je strogo prepovedana za kolesarje. Mi smo se na prelaz Po
Zjutraj nas je res zbudil napovedani dež, vendar je že malo pred 9h ponehal in kmalu za tem smo že sedeli na kolesih. Večina nas je sledila opisu v vodniku oziroma trasi mimo koče Stella d’Italia. Stanetu in Andreju pa se je to zdelo preveč enostavno in sta raje kolesarila v okviru pešpoti E5,