Popoldan sem se odpravil na "pošihtno" Begunjsko Vrtačo. Po zahodni grapi gor, nato pa sem smučal z grebena, levo od zahodne grape, tri krajše linije, ki se vse končajo v grapi. Prvi dve liniji sta bili čudovito zaliti, razgibani in mestoma precej obloženi s frišnim snegom. Za zadnjo linijo pa je zn
Na Ljubelju popoldne nič novega snega, zato pa precej trave. Smuči se nosi do prehoda preko struge (90 vm), zatem je dovolj snega za smuko (strmina pri Vzhodnem plazu Begunjske Vrtače je glih-za-glih za smučarski ohne-stein-kontakt). S Plazu nad Zelenico sva potegnila gaz skozi Y, kjer je nova snež
Temu jaz pravim TURA ZA DUŠO.Vsega skupaj sem na daleč videl enega smučarja,enega pa srečal. Preko smučišča in Zlatih vod sem se usmeril na Kačji rob in naprej preko mnogih vrtač na Veliki Selišnik.Nadaljeval sem na Srenjski preval,kjer se odločim da odsmučam v Jezerca in se vzpnem še na Studorski p
Tokrat s štirimi klenimi Štajerci nad Pokljuške gozdove.Čez Studorski preval po izdatno naluknjani vzhodni grapi na Tosc. Nazaj grede sva z Grmotom slabo polovico grape odsmučala po primerno grifoznem snegu ter nad nesmučljivim spodnjim delom grape prečila v levo.Štajerci so se spustili nazaj do pre
Včeraj z Mitjo parkirava pri koči Kramerhütte na Maltabergu in se polna pričakovanj odpraviva na "potovanje" v drugo dolino nad katero naju je čakalo več kot kilometer višincev dolgo pobočje pod sedlom Seemanns med Schoberjevo piramido in Seemannswandom. Več - dnevno iskanje svežih informacij seveda
Kam bi šli štirje TVK (trenirani, vztrajni krmarji)? Seveda nekaj nestandardnega. Streljaj od procesije je za dobrega jurja smuka: žleb s škrbine med Činkelmanom in Vernarjem v vzhodni stenici nad Krmo. Doma dokaj obskurna tura, na nekem avstrijskem sajtu pa popisana kot Normalweg Vernar. Po tednu d
Grosse Bösenstein, 2448 m, je najvišji vrh Rottemannerskih Tur. Izhodišče je prelaz Hohentauern med Judenburgom in Trieben. S Hohentauerna pelje plačljiva gorska cesta (6 EUR) do planine Scheibelalm (1660 m), ki leži tik pod kočo Edelrautehütte (1706 m). S parkirišča sem sprva malo osciliral sem ter
Turno smuko sem tokrat začela sama. Parkirala sem v dolini Krme, približno 500 nižje od Kovinarske koče. Višje si zjutraj zaradi poledenele ceste nisem upala, vendar sem lahko že pred avtom stopila na smuči. Na poti je bilo veliko drugih turnih smučarjev (veliko je bilo Avstrijcev) in pohodnikov. Ke
Kdor prvi pride, prvi...smuča. Med vzponom sva spremljala spretnosti rogatih lokalcev, pri spustu pa sta nama družbo delala dva gajstna mladca. Štart z vrha malo pred enajsto je bil optimalen. Sneg na južnem pobočju ravno prav odjenjan (k temu je pripomogol rahel veter). Na prehodu na V pobočje pa s
Zapis na teh straneh pred dnevi me je spomnil na to lepo turo čez Viško planino. Sonce je bilo na pustno soboto bolj sramežljivo, kar je bilo pri teh temperaturah pravzaprav en velik plus. Pri vzponu se je dalo dihati, za smučanje nekaj po enajsti pa je bilo tudi ravno prav odjuženo. Dokaj samotna v
Preko noči je konkretno pomrznilo, tako da je bilo nad strugo in v spodnjem delu Plazja brez srenačev precej sitno in sva raje šla na dereze. S sedla sva potegnila na vrh Mangarta po Zimski (z italijanskim obvozom). Zgoraj je revščina s snegom; Slovenska grapa niti približno ni narejena, zgornji del
V Podnu je vzdušje še razmeroma zimsko, snega je zaenkrat dovolj. Vzpon skozi gozd brez posebnosti, nad gozdom kar nekaj plazovine, ki pa ni preveč moteča. Po flanki gre lažje s srenači, sonce zaenkrat obsije samo zgornji del pod sedlom. S sedla do vrha je praktično kopno, ampak za razgled je vredno
Če zmore "mazohist iz baze" (ki rad sliši tudi na "mož jeklen") po cesti v Vrata, bova tudi dva uživača zmogla cesto v Mrzle vode. Čeprav ima cesta sloves "neskončne sibirske ravnice", sva jo v sobotnih dobrih razmerah (poteptana, trda) zmogla v uri lagodnega tempa, zatem pa se cesta le postavi turn
Opisi razmer v domačih hribih so bili tako žalostni, da smo bili že trdno odločeni, da gremo v Avstrijo, na severno stran Alp. Ker pa smo na koncu ostali samo trije, se nam ni ljubilo se voziti tako daleč in smo si izbrali "rezerven" cilj doma. Izkazalo se je, da razmere na Mojstrovki ne samo niso b
Na Rodico grem vedno iz doline, tako tudi tokrat. Z avtom 4x4 se da pripeljat dokaj visoko, vseeno pa previdnost ni odveč, saj je cesta poledenela in v senci niti čez dan ne odpusti, zato raje odnehati prej kot prepozno. Sam sem parkiral pol ure pred klasičnim pomladanskim "parkingom", uro in pol po
Cesta do Pecola ni več smučljiva v celoti. Nekaj minut je potrebno peš, potem gre s smučmi, s tem, da je vmes nekaj metrov vmes še kopnih, torej brez vsaj enega dodatnega snemanja ne gre. Smo pa to nazaj nekako presmučali, asfaltno smučanje se temu reče. Bo pa dostop vsak dan bolj otežkočen. Tudi na
Zakonski turnosmučarski par si je danes omislil turo na Nad Šitom glavo, eno krajšo, lahkotnejšo, tako bolj uizi, skratka turo iz tretje turnosmučarske lige. Ob devetih so se vrhovi nad Vršičem, na čigar parkiriščih ob cesti se je nagomilila silna množina avtomobilske pločevine, že kopali v pomladn
Tokrat sem se z dvema nadebudnima 13-letnikoma z Whistler Freeride Cluba, njunima staršema in nekaj prijateljev, na res mrzel dan (-32 °C občutek mraza), odpravil na zame "ogledno" turo na goro Fissile (2439 m), ki se nahaja na Whistlerjevi strani Spearhead "podkvice". Z vrha te gore sem sicer smuča
Col dei Bos (2559m) je odličen turnosmučarski cilj, če ste kje v bližini Cortine d'Ampezzo.Dostop je po cesti od Cortine proti Passo Falzarego. Izhodišče je na majhnem parkirišču kakih 700m pred žičnico. Iz izhodišča se vidi Tofano de Rozes na desni in Col dei Bos na levi. Široka pot se zelo počasi
Prvih 300 m od parkiršča je treba peš, nato je ves čas sneg oz. led na cesti. Smučarske razmere so bile srednje dobre. Prehod iz grebena v izstopno grapo je skorajda kopen (nek Avstrijec ga je vseeno presmučal tako ,da je zapeljal skozi ruševje). Nato je prvih 50 višincev ledeno, nižje pa je vse bo