V torek sva s Katjo (Petrovec, AO Celje-Matica) prečila našpičeni greben Pihavcev nad Bavšico.Pri zasebni tovorni žičnici sva z markirane poti zavila levo na stezo v breg, ki se takoj postavi pokonci. Po nekaj minutah sva dosegla vikend (800 m) in se po zahodni strani ob žičnati ograji vzpela do vrh
V petek sva s Slavi pofirbcala, kaj skriva smer po stebru v Zadnji Mojstrovki, da menda revež zaradi nje obogati. Vstopila sva okoli 8:30, v prvem cugu sem se pod detajlom (previs IV+) seveda zataknil, moje oči so pač optimizirane za iskanje smučarskih linij in ne luknjic v zlizanih poševnih platah,
Sredi prejšnjega tedna me je Nejc povabil na vikend turo na Ortler. Take ponudbe se seveda ne zavrne, tako da smo se v soboto odpeljali do vasi Sulden. Poleg tega, da je bilo na cestah ogromno prometa nas je na izhodišču pozdravil dež in mraz, ki nas je odvrnil od poznopopoldanskega vzpona do višje
Moje prvo javljanje iz potovanja bo nekoliko drugačno, kot običajno. Tokrat ne bo v ospredju moje športno ali hribovsko udejstvovanje, ampak pleme Tsaatan in njihovi jelenčki. Pleme oz. ljudje Tsaatan živijo v hribovitem delu severne Mongolije. O njih sem zasledil že nekaj objav, fotografij, potopis
V soboto smo jaz, Nejc in Rok uspešno kljubovali vsem zapletom in nebodijihtreba zmotam (Ma koga to zanima?) in uspešno preplezali omenjeno smer. Smer si bomo zapomnili po dobri skali v težjih dveh raztežajih, in lepem, a malce podrtem razu v zgornjem delu. Toliko o plezariji, menda so bolj važne zg
Grebeni so zakon in to nedeljo, ko je bilo lepše (beri: ne prevroče) vreme sem prehodil enega bolj samotnih in divjih grebenov Kamniških Alp. Izhodišče je nekdanji mejni prehod na Pavličevem sedlu, markacije pa mejni kamni, ki so na gosto posejani po grebenu. Prvi del grebena je eno samo uživaško po
Prejšnji teden me je Blaž povabil plezat v hribe in mi predlagal dve smeri: Čopov steber in Karantanien 2000 v Košutnikovem turnu. Ker v Steni še nisem plezal nič drugega kot Slovensko smer, in ker sem imel priliko plezati s tako izkušenim plezalcem, sem se odločil za Čopa. V Vrata sva prispela že o
Pozno popoldan sva z Duletom na zadnje sedeže avtomobila pozdravila reprezentantko Katjo Kadić in njeno zgovorno prijateljico Polono Dobrovoljc in skupaj smo jo mahnili v plezališče Napoleonica.Brez vsakršne gneče na cesti smo dobesedno prileteli v razgreto plezališče in se odpravili v sektor Ščit.
No, po lanskem neuspelem prečenju zaradi težav z gojzarji sem se letos odločil, da grem še enkrat čez (skoraj) cele Kamniško Savinjske Alpe. V treh dneh sem srečal mnogo dobrovoljnih in nasmejanih obrazov, ki so mi lepšali moje potepanje z raznimi zgodbami, pogovori in šalami. Pozno popoldne sem s
Dva Primoža sva se točno v sredini delovnega tedna 29 odločila nekoliko nahraniti svoji duši . Da bi zadostila želji po gorski lepoti in le zmerno športno obremeniti svoji telesi , sva obiskala dolino Bele vode. Odveč je zgubljati besede o lepotah teh krajev , saj je bilo o tem napisano že toliko ,
Z veliko zamudo še jaz pristavim lonček h pohvali organizatorjem tega čudovitega športnega vikenda v posočju. Vsakič, ko obiščem Sočo ali kraje blizu tej smaragdni reki, se zamislim in rečem: wau, pa zakaj nisem večkrat tu! Res je, da je za žabarje Bovec malček dlje kot severna stran Julijskih Alp,
Zgodovine graničarske poti nad Ljubeljem ne poznam, me je pa naključje tja odpeljalo z velikimi pričakovanji in kolesom med nogami. Arne je dobil priporočilo prijatelja, da je uradna, dvonamenska pot (torej uradno namenjena kolesarjem in pohodnikom) lepa in ker je prikladno blizu tudi izhodišče, na
Severni raz v Trbiški Krniški špici je bil že dlje časa na seznamu plezalnih želja pa se do sedaj vedno nekako ni izšlo. Zaradi mokrega kamina naj bi ga bi bilo priporočljivo plezati v res suhem vremenu in potem dolg dostop ter še posebno sestop kar precej podaljša turo in dan je hitro prekratek. Od
V nedeljo pozno popoldne sem slučajno opazil, da je naše ljubo sonce dan prej bruhnilo naravnost proti Zemlji. Izbruh je bil dovolj močan in obilen, da so v NOAA napovedali možnost pojava severnega sija tudi v srednjih geografskih širinah, torej tudi v naših krajih.Pozivu na društveni listi sta se t
Po mesecu in pol fizioterapij in remontu svojega zapestja vse bolj pogrešam skalo in fizkulturo givanja v vertikali mašim z ostalimi športi. Prav tako si še vedno želim, da danes udarijo strele in zapiha osvežilni veter ter pade prepotreben dež na našo suho zemljo... A kaj ko o grozečem vremenu zaen
Vročinski val ne pojenja in ker nekateri visoke temperature enačimo s trpljenjem na zemlji bežimo v višje ležeče predele s klimo ugodnejšo zimsko naravnanim. Z Deanom sva tako znova zavila na Sorico, od tam na greben Lajnarja in po nekdanji mulatjeri naravnost v Podbrdo ter z vlakom nazaj na senčno
Vremenarji so v soboto obetali veliko, zato smo se Tatjana, Žiga in jaz odpravili na nočni pohod ob polni luni na sončni vzhod na Grintovec. Žiga je pridrvel direkt iz Konca, drugi del odprave pa je bivakiral v Cojzovi koči. Po napovedi naj bi se okrog dveh zjutraj zjasnilo in potem naj bi sijala ša
Tokrat smo se v skalo odpravili malo bolj penzionersko in smo štartali iz ljubljane "šele" ob 7h. Nam zaspancem, ko se ob 7h šele drugič obrnemo v postelji, je še to malo zgodaj, za prave hribovce je pa to že popoldansko plezanje ;) No ker ura res ni bila najbolj rana, smo se odpravili na vršič zaže
V soboto sva z Janijem splezala Smer pod stolpom v Skuti. Z dolgim dostopom sva začela zgodaj, ko je bilo v rastlinje v gozdu še čisto mokro od petkovih neviht. Ko sva prišla pod steno sva ugotovila, da imava še dovolj časa, da malo polenariva in počakava, da se smer še malo posuši. Po pol ure kraml
Nedeljski izlet na goro, ki je med I. svetovno vojno doživela marsikaj, se je začel ob res nemogoči, skoraj vojaški uri - ob 6. zjutraj. Z Marto sva se dobili ob trdnjavi Kluže in takoj zakorakali po mulatieri, usekani v steno nad Koritnico, ki skozi predor vodi do zgornje trdnjave Fort Hermann. Pot