ko sem že reku, da več ne bom polemiziral o koroni in o ukrepih pa smo očitno zopet ovce, ki nas bodo ostrigli, kljub temu, da nismo potrebni frizerja. Bombardiranje vsak dan z številkami in zastraševanjem se nadaljuje iz dneva v dan in ko se je stanje med ljudmi že malo umirilo, pa se zo
ki jih sedaj uporabljam so znamka Hoka. V bistvu gre za copate, ki so začeli propagirati maksimalno blaženje in je popolno nasprotje tekaškega gibanja, ki se je začelo promovirati pred leti, ko je prišlo v ospredje gibanje bosonogega ali minimalističnega teka oz. obutve pri teku.Kot rečeno pa
o vsem mogočem bo tole, kar sledi. Pač je preveč vsega in se mi ne da ravno obdelovati več vsake teme posebej.Torej, kje drugje bi začeli kot z (ne)smiselnostjo ukrepov, ki smo jim priča v teh časih. Ravno poteka Festival Lent in ko takole hodim od prizorišča do prizorišča in gledam peščico st
knjig o rimskih vojakih izpod peresa Simona Scarowa in glavna junaka Makro in Kato, ki se zopet vojskujeta in ob enem zapletata v intrige političnih igric. Če bi pretvorili v moderni žanr bi to lahko bil vohunsko vojaško politični triler, ki se dogaja v času velikega rimskega imperija. Komu so
tretja knjiga v seriji krimičev Tadeja Goloba v kateri je še vedno v glavni vlogi Taras Birsa, ki pa je tokrat malenkost zamenjal pozicijo iz katere nastopa.Po moje mnenju za enkrat najboljša knjiga v seriji, pa daleč od tega da bi bili prvi dve slabi, res daleč od tega, ampak krivulja še vedn
ker zadnjič sem mal zašel na TF in sem videl, da je tam še vedno link do mojega bloga, ki pa je z leti prešel iz bolj ali manj športnega pisanja, na vse prej kot to. Saj zadnje čase pišem od tem kot je politika, serije, knjige, pa seveda aktualni korona virus o športu pa le še tu pa tam. Ampak
sem se spet vrnil k branju za moje pojme najbolj odštekane knjige, to je Štoparski vodnik po galaksiji. Knjige sem prebral prvič kot rečeno pred šestimi leti in sem sedaj že kar malo pozabil na njih, so me pa pred časom na nji prijazno opozorili ustvarjalci podkasta Opravičujemo se za vse nevšečnost
spoznanje ob bolečem zobu, to je pravi uvod v tale zapis. In ko se mnogokrat hvalimo kako dobro zdravstvo imamo, kako je dostopno za vse pa se ob moji izkušnji lahko pošteno vprašam pa je res tako ali je to le pretveza "belih ovratnikov" in da le ti niso tako hudo dostopni za paciente. Namreč,
je pravi šport med Slovenci in v času korone, ko so bile trgovine zaprte se je ta šport malo omejil in sedaj se je zopet pojavila ideja, da bi se uzakonilo zaprtje trgovin v nedeljo. Jaz sem seveda za zaprtje saj misli, da si delavci v tej branži zaslužijo vsaj en dan počitka pa tudi potrošniki bi n
ki pa se dogajajo te dni v državi pa so na robu mogočega. Recimo, od tega, da imamo nepreklicno odstopljenega ministra, kateri pa je še vedno v vladi, ker PV pač ni odprl kuverte z odstopno izjavo, do tega da PV krivi komuniste za vse, na zadnje tudi za pokole v Srebrenici, do tega, da je za razprav
prvi del dopusta preživimo konec junija in začetek julija. Je pa res, da se je plan bistveno spremenil od prvotnega. V planu je letos bila Turčija a se je zadeva popolnoma obrnila zaradi korona situacije, ker pa smo prilagodljivi smo se hitro preusmerili in si organizirali dopust v domačih krajih, a
jutri pa domov. Torej mesec mine hitro in s tem tudi zadnja moja misija pod okriljem evropske agencije Frontex. V devetih letih sem bil skupaj odsoten eno leto zaradi napotitev pod okriljem te agencije, bil sem v sedmih različnih državah in spoznal veliko novih obrazov, kultur in navad.Tokrat torej
ga dajte porabit na koristen način. To je misel, ki je te dni vodilo zame. Namreč zapravljanje časa za ždenje na raznih omrežjih, ki so vedno bolj razdeljeni na vaše in naše, na bele, rdeče, črne in ne vem kakšne še je res izgubljanje časa in energije. Torej, če imate kaj viška časa in ga nebi radi
za kakšnim "fake" imenom in potem komentirat vse povprek in imeti mnenje o vsem pa četudi večina nima pojma ali informacije zaradi katerih bi lahko prepričljivo trdili, da imajo prav o tem o čem pišejo. A žal, danes omrežja in portali dopuščajo, da vsakdo lahko pušča komentarje in izraža mnenje, ker
se je potrebno sploh, ko takole greš za en mesec nekam v tujino in si omejen z tem koliko in kaj boš nesel seboj. Meni je to kar težko, ker pač imam hobije, ki so povezani z določenimi rekviziti, športnimi in drugimi. O tem, da sem spakiral harmoniko v kufer skupaj z obleko je svojevrsten uspeh, kar
je nekaj kar že zdavnaj ni več v glavah ljudi. To lahko trdim glede na vse takšne in drugačne spletne objave, ki se najdejo na platformah. In te objave so tam, ker ljudje to berejo in nato še dajejo cel kup komentarjev pod te objave, kjer gredo nekateri v take skrajnosti, da te resno zaskrbi za zdra
ki je mimo grede tretji največji grški otok in je prepleten z cestami in cesticami. Ceste so kot povsod po Grčiji več kot odlične sploh v primerjavi z našimi, so široke in gladke, je pa promet kar kaotičen, in večkrat zgleda, kot, da so vsi na neki dirki, sploh se to vidi, ko grem tečt in imam edino
kljub temu, da mi je šport v zadnjih letih le nekakšen filter za spihat dušo in ob enem krepiti telo in, da so tekmovalne ambicije že zdavnaj zamrle. A okvirni plani se vedno porušijo. Ko sem ob prijavi na Frontex že kalkuliral izgubo enega meseca na kolesu še pojma nisem imel, da bo udarila korona
se za mene najlažje naredi, tako, da združim prijetno s koristnim in preberem kakšno knjigo. Na zadnje sem pisal o avtorju Danielu Silvi njegovi knjigi. Tokrat sem prebral eno zgodnejših njegovih del, glavni junak je isti, torej gre za zgodbo o vohunu ali bolje plačancu izraelske obveščevalna službe
z odhodom na Frontex misijo sem danes pristal na otoku Lesbos, kjer če ne bo kakšne spremembe naj bi bil do 18. junija, ko se vračamo domov.Je pa vedno tako, da človek vse enkrat doživi prvič in tako tudi to, da letiš z vladnim letalom Slovaške, ja prav ste prebrali Slovaške. Ni kaj eni pač poskrbij