V Heiligenblut sva šla že v petek po službi in prespala v tamkajšnjem hostlu (priporočam). Na ta način sva se spočila in imela naslednji dan precej lažji in predvsem lepši začetek dneva. Sobotni cilj je bil vzpon na Hoher Sonnblick (3106 m). Parkirala sva pri koči na planini Alter Pöcher (1809 m). Z
Končno spet za vikend “na lepše” v Avstrijo v hribe. V soboto sva si za cilj izbrala Gmeineck, 2592 m visoko goro na jugovzhodnem delu pogorja Ankogelgruppe, ki sem jo pozimi že smučal. Gore v poletno-jesenski preobleki, pa še nisem obiskal. Za izhodišče sva izbrala vas Neushitz (1150 m)
Jerebica (Cima di Lago) je 2126 m visoka gora v Zahodnih Julijcih, ki je znana predvsem po čudovitem razgledu na Rabeljsko jezero. Izhodišče je isto, kot za Bele vode (2 km naprej od konca Rabeljskega jezera). V prvi uri hoje se pot vzpenja skozi vse redkejši gozd do Jezerskega sedla, kjer se nam pr
Nockberge so pogorje v Krških Alpah, ki je znano po čudovitih travnatih “kupčkastih” hribih. Pobočja teh gora pozimi ponujajo skorajda neomejeno možnosti za lovljenje pršiča. Zato sem bil doslej v Nockbergih večinoma samo v mrzlem letnem času. Tokrat pa sva se s punco odpravila raziskova
Po enem letu (zaradi korona krize) spet v Avstriji v hribih. Za nas cepljene ni bilo nobenih težav na meji. In sicer sva se namenila iz jezera Kölnbrein proti Grosser Hafnerju (3076 m). V prvi uri hoje je bila pot zaradi deževja zelo blatna (ponekod se je vdiralo do kolen). Nato pa pot pripelje do [
S Stanetom sva se odpravila na tek čez Karavanke od prelaza Ljubelj do Tromeje. Vreme je bilo na začetku ture slabše od napovedi. Čez Stol, Struško in Golico sva ves čas tekla v megli, mrazu in kar močnem južnem vetru. Kot se je kasneje izkazalo je bilo tako vreme za to turo dobro, kajti na […
Lago di Sorapiss je ledeniško jezero značilne turkizno modre barve. Zaradi svoje lepote je s pojavom družbenih omrežij doživelo svetovno slavo. Barva jezera je posledica suspendiranih delcev v vodnem stolpcu. Do jezera s prelaza Tre Croci vodi peš pot, ki je na las podobna Bornovi poti na pl. Preval
Za danes je bilo napovedano slabo vreme s plohami in nevihtami. Zato sva potrebovala cilj v Dolomitih, kjer je turo mogoče v primeru poslabšanja vremena hitro skrajšati. Kot nalašč za tako vreme se je izkazala ferata Trincee, ker poteka čez štiri razgledne skalne stolpe in z vsakega je mogoče v prim
S kolesarjenjem sem začel v Canezeju. Po glavni cesti sem se spustil do vasi Campitello. Tu pa sem zavil desno v dolino Val Duron. Že od samega začetka je cesta makadamska. Prve 4 km do koče Michelluzzi je cesta zelo strma, saj sploh ni serpentin. Po dolini sem nadaljeval do njenega zatrepa. Tu cest
Civetta (3220 m) je eden glavnih gorskih masivov v Dolomitih. S turo sva začela pri koči Palafavera (1507 m). Po smučiščih sva se najprej vzpela do koče Coldai. Tu se je navlekla gosta megla iz katere se Civetta ni izvila cel dan. Zato danes ni bilo nobenih razgledov. Od koče Coladi pot preči eno ur
Z izhodišča nad jezerom Fedaia najprej do koče Pian del Fiacconi. Nato pa sva nadaljevala po poti 606 proti škrbina Forcella Marmolada. Pot pred začetkom ferate preči večje snežišče. Vendar zaradi južnega snega zimska oprema tokrat ni bila potrebna. Nato se začne ferata, ki je po težavnosti med lažj
Že tri leta nisem nastopil na nobeni tekaški tekmi. Pravzaprav sem pri sebi končal svojo tekaško “kariero” s tekom na Kristalno palačo. Sedaj razmišljam o svojem tekaškem povratku – morda že na Triglav trail run-u. Zato zadnje čase spet malo več tečem. V torek sem tekel na Storžič,
Slovensko obalo sem pretekel že velikokrat. Še nikoli pa je nisem v celoti prekolesaril. Tokrat sem jo prekolesaril od Lazareta na slovensko-italijanski meji do Sečovelj na Slovensko-Hrvaški meji. Tako kot peš, mi je tudi s kolesom bil najlepši del od Simonovega zaliva do Strunjana po makadamski ces
Cilj ture je bila ferata Zacchi na goro Schiara, ki je z višino 2565 m najvišja gora v Bellunskih Dolomitih. Izhodišče je v zaselku Case Bertot (707 m), nedaleč od mesta Belluno. Pot najprej poteka skozi zelo dolg kanjon do koče Rifugio 7° Alpini (1491 m). Naj vas nizka višina koče ne zavede. Do sem
Letos sem zelo malo tekel, saj sem zaradi s snegom izjemno bogate zime, dal prednost turnemu smučanju. Statistika povse vse: letos sem na smučeh premagal več kot 1000 km, pretekel pa manj kot 200 km. Zato je bilo toliko pomebneje, da pridem nazaj v tekaško formo. Z Žigom sva danes odtekla trail okol
S turo sva začela na parkirišču nad jezerom Fedaia (2100 m). Do snega sva hodila 20 min. Nato sem jaz stopil na smuči, Žiga pa se je peš pobijal nabkreber. Sledila sva trasi žičnice do koče Pian di Fiacconi (2626 m), ki jo je podrl snežni plaz. Nato sva hitro dosegla spodnji rob ledenika. Večino [&#
Končno je nastopilo poletje – zame, ki imam zelo rad vročino – najljubši letni čas. Rad pa imam tudi turno smučanje. Vročina in smučanje pa se običajno med seboj izključujeta. Zaradi letošnje hude zime pa se je v gorah nabrala tako velika zaloga snega, da je smuka še vedno možna. S koleg
Vzpon na Zvoh s Cerkelj (Gradu) je z dolžino 18 km in 1500 višinci eden najdaljših v Sloveniji. Klanca sem se lotil v četrtek popoldne, saj sem hotel goniti v čim večji vročini (kar mi seveda najbolj ustreza). Klanec že na začetku pokaže zobe, saj je v v prvih dveh kilometrih povprečno več kot 10 [&
Cilj ture je bilo v kolesarski krog povezati Tromejo in Trupejevo poldne. S kolesarjenjem sem začel v Kranjski Gori. Kolesarski stezi sem sledil do Rateč. Nato pa sem se po makadamski cesti vzpel na Peč nad Ratečami (Tromejo). Klanec je dolg 7 km s 650 višinci in je v prvi polovici kar pošteno strm.
V Turkovem Rovtu v Kotu sva začela hodit malo čez 6. uro. Do snega, ki se začne pri studencu (višina 1330 m) sva potrebovala slabih 45 min. Tu sva se iz superg preobula v pancarje in v njih nadaljevala vse do začetka odcepa poti za Rjavino. Nato sva se na smučeh v dolgi prečnici nad […]