Ta visoka Rosojanska runda
Tura idealna za snemanje; ne samo za snemanje, v vseh pogledih čudovita avantura. Maurov film je pa resnično 'must-see'!
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Tura idealna za snemanje; ne samo za snemanje, v vseh pogledih čudovita avantura. Maurov film je pa resnično 'must-see'!
Nad 2000 m se je obetala jasnina, tako da smo ciljali čim višje, ampak megli nismo ušli in vrh upravičeno nosi ime 'dimna gora', začuda pa slovi kot izreden razglednik. Že drugič sva tako z Manjco ostala prikrajšana za bližnje poglede na ostenje in skupino 'Visokega stražnega stolpa'...
Po poškodbi (med kladivom in nakovalom pribita ličnica, pretres možganov, počeno rebro, hematom na nogi) me tečen prehlad ni ustavil, tako da sem malo na silo trmaril in na koncu se nam je pri raziskovanju nabralo konkretno čez 2000 vm. Posebno drugi krog je bil tako strašno lep...
Takoj prvi vrh v Karnijski Alpah, z izjemno zahtevnim kolesarskim pristopom po markirani gozdni 'cesti', ki vodi z Italijanske strani (žal je tudi to cesto delno načelo petkovo neurje), z res čudovito razgledno vršno glavo, kjer so Julijski vrhovi po vrsti nanizani kot na razstavi; ampak žal grebenski spust ni nič posebnega in to je še blaga ocena...
Petkovo neurje se je tako razbesnelo nad Ljubeljem, da je voda še v soboto zvečer dodobra zalivala asfaltno cesto. Posledice tudi na terenu niso prijetne, cesto na Zelenico bodo sicer žičničarji sanirali, luštna graničarska pot je pa uničena, razen če se je ne lotijo z lopato in krampi, pa še v tem primeru to ne bo zadoščalo. Žal.
Nekaj bodic (kaj bodic, tudi ogenj je že bruhal) je že padlo, da je treba enkrat končno že posneti film z domačo slovensko glasbo. Slovenska ABA je kot nalašč, izbor je bil prišepnjen s planinske strani, besedilo uglašeno z dogajanjem, kadri vsi po vrsti spektakularni, le filmski igralci niso nič posebnega. Ampak bog pomagaj, drugih na hitro ni bilo moč najeti...Oglej si filmček Nad kukavičjim gnezdom . Uvodni 'juhu': posledica na čisto odpeljane stopnice, ki je včasih predstavljala malo psihično zavoro v kontra smeri. Nekaj lufta in jeklenica skrbita za ustrezno razpoloženje. Zlatkovi stopnj…
Zgoraj nad platojem z jezeri so tako nemogoči skalni skladi, da se s kolesom po potkah peljati pač ne da. Po potkah? No, uhojenih poti več ali manj niti ni, so pa ploščate skale markirane na vsaka dva metra. Del (od zgornjega jezera do lovske koče in naprej v dolino) kjer smo peljali, je bil pa zelo zanimiv...
Kot sem že enkrat uporabil, ta boljše fotke so od Luka, za ostale pa ni važno... ;)
Nad Milštetskim jezerom je prav prijazen in zaobljen greben, ki se pne na višini 2000 m. A bolj ko sva študirala turo, slabše je kazalo s spusti, saj potke prav globoko v dolino ne vodijo in se hitro končajo na cestah. Najboljša opcija s spustom se je kazala v '3/4 taktu', če štejemo od vzhoda. In tako sva pač del grebena v korist dobrega spusta prečrtala...in za.ebala! Za vzpon na greben je možnosti ogromno, saj je cest malo morje. A glej ga vraga, najina 'zanimiva' smer pristopa, ki je premogla na zemljevidu super obetajočo prečko, se je izpridila nekje v nemogoče zaraščeni in zamočvirjeni…
