Pes & Pasja
Ponovila sva 'pasjo' varianto Pasje ravni z grebenskim vzponom čez Valterski vrh in zatem po potki iz Sovpata na vrh ter čez Bukov vrh v dolino. Kratka in sladka.
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Kronološki pregled vseh novic
Ponovila sva 'pasjo' varianto Pasje ravni z grebenskim vzponom čez Valterski vrh in zatem po potki iz Sovpata na vrh ter čez Bukov vrh v dolino. Kratka in sladka.
Lani smo se preganjali okoli Dunje in neskončno uživali v pravljičnih razgledih, ki smo jih hoteli deliti še z drugimi. V žaru čimprejšnje predstave smo bili na prevalu Za Kuglom odločno prezgodnji, tako da se je platno odprlo šele zgoraj na grebenu. A je prišlo kot naročeno, tako smo po spustu ob stiku s cesto namesto dolgočasnega spusta v Dunjo odvili navzgor in preko Velike planine pribrcali nazaj na preval, uživali v neokrnjeni pravljici in se za dodatno nagrado v dolino spustili po potki, ki nas je privedla prav na izhodišče. Zgoraj je bilo malce premokro in pretežko, zatem pa prav luštn…
Nastavili so past in so naju s Pikico zvabili v nočno izmeno. Dovje - Rožca - Hruški vrh in v temi spust po markirani poti čez Starko. Zanimiva izkušnja in malce drugačen (na začetku čuden) pogled s kolesa. Zdaj so nam izdelali tri lučke, tako da vse kaže, da imamo novo zaposlitev... ;)
Vzhodni krog, tretjič, tudi tokrat z obvozom vrha Grmade, novost je bil spust na Robež po potki, ki po vzponu preko Na vrheh samo preči Grmadin greben (lepši kot z roko usmerjen spust).
Tura je bila več ali manj trasirana takoj po prvem obisku Robu in posledično najini takojšnji uročitvi. Za vse namige in podatke je krivec veliki kolesarski uživač Mauro, ki je razblinil tudi dvome o pravem spustu s Podrte gore. V mislih nas je očitno moral spremljati tudi pri spustu z Otliškega okna, ki je bil tokrat neprimerno bolj tekoč, in tudi pri sapo jemajočem vzponu na Kovk, kjer sem glede na 'Maurov slab dan' enkrat povsem neprostovoljno stopil s kolesa... ;) Iz Ajdovščine po asfaltu proti Colu, kjer smo po navodilih na 525 m (kanta za smeti! ;) odvili levo na luštno ogrevalno potko,…
Nič posebnega, sončno jutro, oblačno izhodišče, meglena planina, kapljanje, dež in oblačen zaključek. Obiskati smo hoteli Primoža, pa smo bili obsojeni na Krivico, pardon Krivčevo...
Iz Tržiča in še pred Pristavo levo po markirani potki (Na treh mestih je bilo potrebno kolo prestaviti, v suhem je pot gotovo v celoti vozna!) v Gozd - zelo lep pristop. Po strmi vlaki in na križiščih v smeri Kriške gore (markacije gredo spodaj tudi čez travnik, kjer pa kmet obiska ne mara), na zadnjem razcepu (1000+ m, stik s potjo čez travnik) desno strmo navzgor, kjer se kmalu začne tlaka (Če si dovolj tišast in močan, boš imel do Koče na Kriški gori 200 vm nošnje, v nasprotnem pa precej več!). Pred kočo desno gor proti Tolstemu vrhu, kjer je vsaj do Vrat razen nekaj mest spet vse vozno. S…
Čezsoča - po cestah in kolovozih na levem bregu Soče okoli Polovnika - Drežniške ravne - Zapleč - Zaprikraj - Predolina - po Poti miru na sedlo Čez Utro - skok na Javoršček - Golobar - Soča. Več o sami trasi glej MtbTure , nam spet ni bilo potrebno nič 'študirati', ker so nas okoli Polovnika zapeljali Aci, Boštjan in Nejc, tako da smo 'skrbeli' le za uživanje, kar je bilo na tej turi zelo naporno opravilo... ;) Prijetno obkoljevanje Polovnika ob spremljavi Soče poskrbi za temeljito ogrevanje, malce bolj dolgočasna je gozdna cesta do planine Zapleč, zato pa je ambient zgoraj izjemen. Preko pla…
Turo sta nam podarila Nejc in Boštjan, za vzpon sta izbrala čudovito in razgibano varianto po Z strani Mrzlega vrha (na V strani poteka dolgočasna 'cesta'), poležavali smo na razglednem Visoč vrhu, spust smo pa odslalomirali po grebenu v Tolmin: Gabrje, Skalca, Mrzli potok, Krn, Pretovč, Sleme, Visoč vrh, Sleme, Medrja, Pretovč, Školj, Vodel, Spotnica, Gabrje. Prav luštno je bilo! Mulatjera nad Gabrjem je prav prisrčna in kot nalašč za vožnjo navzgor, le sam prehod preko Mrzlega potoka smo ubrali po 'težji' (beri nemogoči) varianti, pa tudi tik zatem nad macesnovim gajem smo sumljivo štrikali…
Še en trening pred 'Soško fronto', vzpon je bil lušten, spust v Brezje še bolj, čeprav se nama mestoma še vedno večkrat zatakne ;)
Tudi Marijana je sedaj ponosni lastnik Genija in je morala takoj poskusiti, kako kaj 'pleza' na Zelenico. Letos so po cesti prevozili ogromno materiala za obnovo koče, tako da je podlaga v odličnem stanju in genij ji je praktično kar 'sam' skoraj vse zvozil. Navzdol sva za pokušino peljala po markirani poti, čisto vse ravno ni vozno, za naju še malo manj...
Planšarski in v vsakem primeru dobitni poker se je glasil: Blato - Jezero - Dedno - Laz - Krstenica in za čudovit zaključek 'planinarjenja' še izjemen spust v Voje. Tura je na koncu izpadla še mnogo lepše, kot se je risala v naših pričakovanjih, le ta so bila pa zelo visoka! Zadnjič sva malce potarnala nad planinskim parkiriščem v Stari Fužini, tokrat se nam je prikazala sama Marija (beri nadzornik) in sem ga seveda takoj zaslišal: 'Če nastavim premalo, ali lahko ob vrnitvi plačam razliko ali me bo že čakala kazen?' '10 minut spregledam, potem je kazen.' 'Pri najboljši volji ne morem vedeti,…
Krogec okoli Kriške gore naju je že kar nekaj časa vabil na obisk, v soboto sva bila nerazpoložena in brez volje za daljše ture, pa nama je prišel kot naročen. Ogrevanje iz Tržiča do Doma pod Storžičem in že sva se zataknila na planini Jesenje, saj kolovoza/ceste do Male Poljane na zemljevidih še ni. Po cesti kar dolgo v desno, potem pa na razcepu levo navzgor do novega križišča, kjer sva zaradi bistroumnega smerokaza spet zaštrikala (desna cesta je prava), za konec je sledilo 120 vm kar pošteno težkega klanca (strm kolovoz, a brez tehničnih težav, V6-V7), ki je pripeljal na Malo Poljano. Men…
V S E B I N AAKTUALNODR. MIHA POTOČNIK – OB STOLETNICI ROJSTVA PODELITEV NAGRADE VALENTINA STANIČA 2007IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJEAMERIŠKI VELEPOSLANIK ZAKLJUČIL SVOJ POHOD PO EVROPSKI PEŠPOTI E6 BELEŽKA IZ 11. SEJE CAA 30 LET KRANJSKE KOČE NA LEDINAH »STUDIO OB
PZS - Obvestila
...zaprašili na luštno, odsekoma prav pravljično prečenje Smrekovca, ki pa je bil za komaj dobro zaceljeno nogo kar pretežak. V prvem delu so jo nervirale krave, ki so potko nemarno pretacale, zatem korenine, za Krnesom prestrmi odseki, potem težak spust s Komna na Hlipovec (začuda je razen dveh mest v celoti vozen, lani je bil bistveno bolj hud ;), zadnji del je bil pa ravno pravšnji, tudi spust, ki ni zahteven, mestoma pa prav lušten. Zdaj sva bila že četrtič na Smrekovcu, pa Marijana še ni ujela 'razmer', ali je poškodovana ali pa se sesuje moj bicikel, tako da pridemo še enkrat in potegne…
Marijanca je bila pripravljena za kakšen lušten kolesarski vzpon in Možic je prišel resnično kot naročen. Po isti potki se je spustila tudi navzdol, saj je bil običajni spust čez sedlo Vrh Bače za njeno nogo še prenevaren, za naju s Pikico je bil pa ravnoprav lušten, le tik pod bajto sva malce pojamrala, ampak tokrat je bil povsem nevozen le še en okljuk. Pravzaprav smo bili vsi tako zadovoljni z Marijanco, da so ji zrastli apetiti in smo se v nedeljo...
Še ena Tinetova lepotička, tokrat nad Žabniško krnico in spet z Matejem v vodstvu, Marijanca je medtem kolesarila, tokrat čez Višarje in se pritožila nad razdejanjem žičničarjev... Pod steno smo spet kar 'pritekli' in prvo, kar je Mateju v krnici padlo v oči, je bila markantna in divja V stena Viša ter njemu že na pogled čudovita linija diretissime naravnost po steni navzgor. Pogled v vodniček je razkril, kaj bi drugega, da sta tudi to lepotičko prva preplezala Krobath in Metzger, težavnost pa je vsem trem smerem zelo podobna in ni vrag, da jo bomo morali potipati. Naši sobotni je uradno ime:…
Tine Mihelič, eden največjih gorniških uživačev, je za najlepšo smer Julijcev okronal prav S raz Krniške špice (V-, 550 m) , ki sta ga daljnega leta 1933 preplezala Krobath in Metzger. Lani sva ga z Manjco dolgo časa opazovala, ko sva plezala raz predvrha Krniške špice, a se ga niti v mislih nisva upala dotakniti, no malce sva ga lakomno le sanjala, morda pa bi nekoč vsaj poskusila, vsaj košček... Ravno sem Pikici razlagal o tej Tinetovi lepotički, ko je meni nič - tebi nič poklicala Mateja, ki je bil takoj za navpično 'dolomitsko' uživanje in naju je bil z veseljem pripravljen popeljati prek…
S raz Visoke Bele špice (IV+/III-IV, 280 m) je tako opevan, da ga je bilo potrebno enkrat potipati. Ker je Manjca pri rehabilitaciji še v 'asfaltni' fazi (v soboto prikolesarila na Pecol, v nedeljo na 'Mangart'), sem si izposodil Pikico, ki je po neumornem namakanju v horizontalni slanici, že pogrešala vertikalo. Seveda sva se lahko zadovoljila samo s celotnim razom, ki ga začuda pleza le slaba tretjina, večina začne kar na sredini. Malce naju je vnaprej sicer mučil raztežaj v spodnjem delu, kjer naj bi bila plošča z gladkim previsom (IV+), tako da sem doma trikrat preveril, če imam plezalnik…
Točno mesec dni od nesreče je ravno pravšnji čas za pričujoči zapis. Poškodba je skoraj zaceljena, noga počasi vse bolj obremenjena, glava po nesreči umirjena, želja po gorah pa tudi vse močnejša. Veliko se vas je z dobrimi željami in mislimi obrnilo na naju, nekateri osebno, nepričakovano veliko po pošti, še več gotovo v mislih: vsem iskrena hvala, brez vas zdravljenje ne bi potekalo tako hitro in brez zapletov. Navkljub zlomu (zdrobljena kost) sem po dveh tednih v želji čimprejšnje rehabilitacije plavala, po treh kolesarila, po mesecu dni pa že lahko vse hitreje hodim. Beri 'komaj opazno' š…