
Foto utrinki križemkražem - prosto po Prešernu
Neizživeta smučarka Kaj pa je tebe treba biló, poletje ljubo, poletje lepó, meni mladi gornici, neizživeti smučarki? Deževja so kleli, močili me, vročina nad mano smejála se; planinci se mene sram’váli so, dolinci za mano kazáli so. Sneg, ki je sam bil ljubi moj, sneg, ki je velik nasprotnik tvoj, šel je po svétu, Bog ve kam; mojega smučanja ga je sram! Kaj pa je tebe treba biló; poletje ljubo, poletje lepó! Al’ te je treba biló al’ ne, zares togotno sovrážim te. Meni nebo najlepše se zdi, kadar se v bele ozrem oči, kadar sneg tiho pokrije me, kar sem prestala, pozabljeno je. Sneg, ki nas smú…





