Kronološki pregled vseh novic
V S E B I N AAKTUALNOV TUJIH GORAH IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJESREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV V VRATIH OBISK PREDSTAVNIKOV PZS NA ELEKTRO GORENJSKE D.D. GLAVNA SKUPŠČINA AVSTRIJSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA-OEAV V CELOVCU 30. SEPTEMBRA 2006 SESTANEK PREDSTAVNIKOV PZS IN GENERALNI
Pred leti sva po Kaninskih podih že zagrizeno križarila, a je vseh vrhov na tako nepregledni kraški puščavi toliko, da je tudi po drugem potepanju v malhi še nekaj ostalo. Za tretjič... Nad postajo B smo pod Velikim Skednjem dobrih 100 vm sledili markacijam, zatem smo odvili po neoznačeni potki, ki je glede na zemljevid (Bovec 1:25k) vodila v naši smeri. Prijetna mulatjera nas je iz Gozdca prek Ruše, tu smo skladno z zemljevidom na dveh razcepih nadaljevali navzgor (steza odsekoma tu in tam presahne v komaj sledljivo potko), pripeljala pod sedlo med obema Babanskima Skednjema. Zdaj pa pozor!…
Iz Bajdiš (od Borovelj proti Selam) nas je gozdna cesta (prepoved prometa, tudi za kolesa :( vodila visoko navzgor po V pobočju. Na višini slabih 1400 m se cesta razcepi, a sta oba kraka slepa in tudi za vsaj kakšno ubogo vlako žal ni bilo več nobene sledi. Tako smo nadaljevali po markirani potki 603, kjer pa je bilo kolesa treba večinoma nositi, malo manj porivati in le tu in tam smo kakšen kratek odsek celo odpeljali, vseskozi do vrha smo se pa spraševali o smiselnosti take tlake. Grlovec upravičeno slovi kot odličen razglednik, bližnji dolg zid Košute smo recimo imeli kot na dlani, a nas j…
Tura zmešnjav. Hoteli smo peljati (hmmm, prehoditi ;) 'grozni' Dolski graben, pa je bilo ob vzponu v gozdu od megle mestoma mokro, tako da smo v mislih preklopili na nekaj lažji spust mimo sv. Petra/Primoža v Stahovico, pa nam je ravno ta opis manjkal (za variante spustov in vzponov pobrskaj na MTB ture ), vedeli smo pa, da bi znal biti presneto kamnit, tako da smo še enkrat preklopili, tokrat na spust v Krivčevo, a nas je zatem prestrašil že uvodni del, ki bi moral biti luštna poezija, na koncu se je izkazalo, da smo zaradi goste megle zgoraj povsem zgrešili vbod, čeprav nam je v še hujši me…
Megla na Montaževi visoki planoti nas je vseskozi ovijala zelo na gosto, tako zelo, da smo na Veliki polici skoraj nejeverno zrli neskončno modrino neba. Meglice so se sicer vseskozi podile okoli nas in nas tudi mehko zagrinjale, a je bilo jasnih oken preko dneva še in še. V planu smo imeli smer diretta Kugy, ki pa ni slavna Kugyjeva smer iz Zajzere, temveč poteka v okviru JZ stebra s Police naravnost na vrh (350 m, III, IV, glede na različne vire mesto IV+ ali V-, kjer se je svojčas zataknil tudi Avčin ;). Za ogrevanje smo zastavili na izzivalni stolp Torre Disteis (po slovensko bi slišal ne…
Turo smo nažicali pri prijazno ustrežljivem Boštjanu (Hvala! ;), ki nam je dal res luštno in imenitno popoldansko idejo! Pri vzponu smo se strašno naigrali in uživali (morila nas je le pozna ura) z iskanjem prave smeri, saj nam je zaupal (ostalo pa pozabil ;) le preganjanje preko Lomičev. Nasploh je vzpon vedno daljši del ture, zato mora biti zelo pester, prijeten in poln izzivov, kar je Petelinjek v celoti izpolnil in tudi presegel. Spust je pa vedno posladek na koncu napornega vzpona, tokrat je posebno prednjačil lušten zgornji del, kjer smo šli malo po svoje - markirana potka po mejnem gre…
Po gozdni cesti z V strani na Lešansko planino sva že peljala, tokrat sva s planine (natančneje tik pod planino, na ostri serpentini, ki pripelje do koče) nadaljevala kar naravnost naprej (S) po čudovito zatravljeni vlaki, ki je vabila kar sama od sebe. Na serpentini sva prečkala leso in nadaljevala levo vse do grebena pičlih 60 m pod vrhom Dobrče. Steza je res imenitna, v celoti vozna, mestoma kar ostra (V6), z dovolj oddihi, sam zaključni klanček je pa 'oreng' (V7). Na vršnem grebenu o tekoči vožnji ni bilo več govora, a se je navkljub temu s trmo in vztrajnostjo dalo slabo polovičko odseko…
Glede na prejšnji dan sva skladno z 'vrhovnimi' navodili, da je vse v izhodišču, jurišala prek Corsija in Trbiške škrbinice proti vznožju S stene Krniške špice. Zavarovan sestop s škrbine v dolino Mrzlo vode sva prvič potipala lani in je bil hudo podrt, tokrat je bila stvar čista polomija, tako da se magari tudi Via della Vita lahko sramežljivo skrije, saj so varovala v obupno slabem stanju. Jeklenice so večinoma potrgane, na enem zelo sitnem mestu so tudi konkretno prekinjene, zaključna lestev in skobe (ena je 'ostala' v rokah) so pa ponudile pravi akrobatski vložek. Melišče do vznožja S raz…
Tudi tokrat naj bi naju pot prek raza Pinnacola vodila na Krniško špico, a se je vreme spet nekaj kujalo, oblačnost in megla nista kazali veselja do spremembe, midva pa prav tako nisva kazala pretirane odločnosti (hmmm, strah?). S raz Pinnacola (IV/III, 370 m) sva namreč imela že na muhi iz Žabniške krnice, a se je drugače zasukalo, pravzaprav sva jih takrat zaradi lenobe, avto sva navkljub prepovedi zapeljala do žičnice, krepko dobila po buči: nekdo nama je spustil gume. Ključ problema je seveda v (pre)dolgem dostopu do stene, tako da sva tudi pozimi skušala krajšati do Trbiške škrbinice pre…
Za hec smo šli pogledat, kako je kaj uležana in vozna predlanska sporna cesta na Zelenico. Posebno zadnji del, kjer cesta poteka čez melišče in je maksimalno zagruščena. V že tako deževnem dnevu smo ujeli presneto mokro časovno okno, večinoma je scalo, a mokrota vzpona začuda ni ovirala, saj so gume povsem zadovoljivo prijemale. Na vzponu se težave klancev vrtijo okoli V6, s tem da je med njimi dovolj 'položnejših' delov za počitke. A je čisto vse vozno, vključno z zadnjim zagruščenim klancem, za katerega je začuda le malo zmanjkalo, da ni padel v enem šusu. Spust ni nič kaj zanimiv, le ostri…
V misli se nama je prikradla obetavna ideja pristopa na Ratitovec, kjer naju je najbolj begala povezava Danje - Mišji grund in od tu (le na enem zemljevidu je vrisana neoznačena potka) direktno na gozdno cesto, ki vodi proti planini Pečana, a se nama je dobesedno zataknilo že na markiranem kolovozu, ki ob potoku Štajnpoh vodi na Ravne. Kolovoz je bil po pričakovanju sicer zaraščen, ampak ta je bil resnično povsem zanemarjen, tako zelo da je bila vožnja izjemno netekoča in odsekoma tudi nemogoča. Podrto drevje, kamenje, listje: sam uvod je bil naravnost 'obupen', višje se je pa stvar precej po…
Ponovno prečenje izjemno zobatega Rokavskega grebena je bilo že nekaj časa na najinem sporedu, odločilno naju je zbodlo vabilo v čudovito/iskrivo napisanem vodničku Martuljek, kjer avtor na Mali Oltar po smeri Bučer-Kristan (IV-/III, 450 m) vabi z besedami: "Če bi bili mi alpinisti nevoščljivi, te smeri ne bi privoščili niti najboljšim prijateljem. Priporočamo jo vsem!" Tako je nadvse ambiciozna in dooolga kocka padla na: iz Martuljka na Mali Oltar, po nama že znanem grebenu Oltarjev na Velikega brata, na Visoki Rokav in za vrhunec dneva prečenje najvišjega in z vsemi nepreštetimi stolpiči go…
Ponovila sva letošnjo luštno in ostro turo na Vošco ter jo močno razširila z resnično prečudovitim in razglednim grebenom vse od Trupejevega poldneva do Sedla Bavhica: Log - Frtalež - Srednji Vrh - Jerman - Železnica - Trupejevo poldne - vseskozi po grebenu - Sedlo Bavhica - Brvoge - Srnjak - Robe - Sava. Rezultat je daleč presegel vsa najina pričakovanja. Naravnost sijajna tura, čakava le še na 'ko zažarijo macesni'... Strm, kamnit klanec nad Frtaležem je resnično od hudiča (V7, 100- m) in me je neogretega že nekje do polovice tako hudo namučil, da sem od vsega hudega stopil s kolesa, višje…
Od vseh dostopnih podatkov naju je opis popoldanske turce na razgledni Galetovec daleč najbolj vabil. Opis je sicer zanesljiv, le ključno mesto spusta je zaradi razdrobljenih podatkov in slabo markirane poti prepuščeno pravilni odločitvi na licu mesta... Sicer dolgočasen vzpon po mestoma zagruščenem makedamu sva že s planine Za jamo po svoje nemudoma začinila z markirano bližnjico (odcep je označen). Po kratkem spustu in iskanju nadaljevanja (na desnem robu travnika), naju je nad jaso (koče) v levo pričakal strm kolovoz, zatem pa luštna potka v desno (le eno nezvozljivo mesto) na planino Kran…
V S E B I N AAKTUALNOVABILO NA DAN SLOVENSKIH PLANINCEV OB 110-LETNICI TRIGLAVSKEGA DOMA NA KREDARICIEKAR FRANC: DEL NAGOVOROV PREDSEDNIKA PZSJOŽETU DOBNIKU OB 85-LETNICI IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE161 LETNICA ROJSTVA "TRIGLAVSKEGA" ŽUPNIKA JAKOBA ALJAŽA POZIV K DAROVANJU KRVI PREDSEDNIK
Žrd (Monte Sart, 2324 m), severni greben V Reklanici in na Žrdu še nisva bila, a nama je Buscaini nastavil tako privlačno vabo, da sva jo neobhodno pograbila, saj je bila kot ustvarjena za naju (= iskanje prehodov, divjina in nekaj težavic za posladek). Opisa smeri po S grebenu sicer nisva prav veliko razumela, a je bil ohrabrujoče kratek: prvi vzpon davnega leta 1927, še brez ponovitve, prehodi naj bi imeli 'domnevne' težave III. stopnje, 8 ur, 'povsod' naj bi se držala levo, omenjena je bila ena krnica in pa gladek žleb s kaminom... Iz Tamaroza (612 m) sva zastavila po prijetni in slikoviti…
Na Tabli čislajo spust z Grmade v Belico in vzpon po V grebenu, tako da sva kar nekaj časa obračala zemljevid, se odločila za dvojni vzpon in izhodišče elegantno obrnila na bližnjo S stran: Trnovec - kmetija Omejc - Majčove strmine - Jame - Tošč - Mali Tošč - Gonte - Grmada - k777 - Kregovnik - Belica - Robidovc - Na vrheh - k779 - V greben do k777, odkoder sva upala na kak lušten spust nazaj na izhodišče (zemljevid: Polhograjsko hribovje). Makedam na Omejca je bil za uvod kar strm, domači pes še bolj hud, nadaljevanje je bilo pa takoj strmo kot hudič (nad kmetijo levo in vseskozi po glavnem…
Še ena krajša ponovitev. Ogrevalni krog s strmim vzponom in luštnim spustom smo opravili iz Bodovelj preko Andreja v Puštal. Zatem smo ponovili zelo lep krog Osolnika , kjer smo se po pogovoru z avtorico tokrat temeljito zapičili v opisano Pentljo nad Kamnarjem. Upravičeno je pisana z veliko, saj meri konkretnih 70 vm in je tudi konkretno strma... Spust po vršnem travniku je bil tokrat bolj na peš, potem je pa vse do doline sledila ena sama uživancija. Tudi vmesni oster vzpon je bil za spremembo lušten, saj ga je 'nekdo' očistil gostega trnja.
Neskončno namakanje v 'Veliki slanici' in premočno zvit gleženj (jasno, da na presneti ravnini, kot je to neumno in razširjeno gorniško navado Avčinu prišepnila že Tišina ;) nista ravno željena popotnica za dolge gorske ture, pa sva šla Pikici pokazat nama že poznano Pasjo ravan: kratko in težko za gor, predvsem pa dovolj lahko in strogo brez padcev za dol. Kako skrajno nemogoč je bil potem občutek pri spustu, kjer sem vsakič, ko je le malce zadišalo po šestici, odrevenel od strahu, noga se je pa dobesedno tresla kot šiba na vodi, kajti če bi 'zajebal'... Neverjetno točno smo izbrali odprto d…
Pod vznožjem SSZ grebena Montaža, ki se ponaša s slikovitim imenom Zmajev greben, se iz ostre škrbine (Forca del Montasio, 1900- m) med Krnico na zajzerski strani in Val Rotta na dunjski dviga strm in težje pristopen Krnični turn (2041 m), ki je s Krniško škrbino (1731 m) ločen od 'neprekosljivo' razgledne in od 'vsepovsod' lahko dosegljive Krniške glavice (1889 m). Pristop je opisan v Buscainijevem vodničku (II, 250- m). Slabih 100 m pod škrbino iz gruščnatega žlebu desno po udobni gredini (druga po vrsti, nižja je napačna) dokler se le ta ne zaključi. Po/ob rušju lučaj navzgor in po polici…