Štart zjutraj ob šele ob 7ih, pa je bilo cisto dovolj zgodaj. Sneg se zacne nekje okoli 1500.Z vrha Kranjske rike malo cez 11. Vse razen Turskega žleba odlično pomladno odpuščeno in nic preveč mehko. Žleb pa v redkih soncnih delih v redu odmehcan, v ostalem pa betonsko trdo, da morajo amortizerji v
Izhodišče na pregrešno dragi cesti na ovinku pod galerijami. Gor mimo slapu in v krnico pod Spielmannom. Na Racherin sva nameravala po zahodni smeri (so jo danes presmučali trije Slovenci), a se nama je nepričakovano odprl neprekinjen bel trak po SZ steni. Nisva se dala prositi. Na vrhu sva počaka
Ni se nam dalo vozit v Avstrijo, zato smo ponovili izhodišče za turo izpred dveh tednov. Ista zasedba, isto izhodišče, le cilj ture smo malo spremenili. Takrat smo šli v Jugovo grapo, sedaj pa smo odvili bolj proti desni mimo Kačjega jezika in naciljali Škrbino med Poncama. Snega je kar nekaj pobral
Za vikend so odprli Glockner cesto in nismo dolgo oklevali. Smučali smo s Spielmanna in Brenkogla.Štartali smo na Salzburški strani, kjer je bil sneg do avta.Na vzponu so bili na nekaterih delih potrebni srenači.Imeli smo fajn puter smučarijo. Vreme super. Snega ni veliko.
V četrtek sem pri vzponu na Böses Weibl videl situacijo na nasprotni strani doline. Presenetljivo je graben na izteku doline Ralftal zasnežen skorajda do ceste. Danes kolo po 4 km vzpona odložim nekaj metrov s ceste, v staro borovničevje. Opazim neoznačeno stezico, po kateri sem v 15 minutah vzpona
Pozabil sem že, kako razgiban in strm (celo nekaj klinov in zajl) je dostop, zato sem se gor grede lomil kar v pancarjih (gojzarje pa nosil zgolj za spust). Napaka. A tudi na snegu (začne se na 1350 m) nikakor ni bilo "dolgčas": čez dva strma jezika je najbolje kar peš, na robu Pekla je obvezen pres
Sneg se začne po kakih 100 m od spodnje postaje gondole, nato sledi še en ovinek brez snega. Hoja udobna, sama sem imela srenače, saj je bilo zjutraj kar trdo.Pot od Gilbertija proti Uršiču na prvem skalnem skoku zaenkrat še zvezna, ne bo pa več dolgo. Smuka vrhunska. Meni za 5 zvezdic, Matej je mal
Včeraj so nas pod Venedigerjem pričakale super smučarske razmere. Na vrhu je bilo malo trdo, v srednjem delu smo na severni strani našli super celc, v spodnjem delu pa vrhunski puter.Za vzpon do vrha mimo Neue Prager Hütte smo potrebovali 7 h. Smučali pa smo po drugi varianti v dolino potoka Gschlös
Kolo sem zajahal na 1550 metrih, po nekaj več kot 300 višincih in 5.5 km sem prestopil na sneg. V spodnjem delu so grabni levo od markirane poti kopni, z žuborečo vodo. Usmerim se po snežni podlagi pod ostenja Glödisa, višje zavijem levo in po ne obilno zasneženih prehodih nekje na 2500 metrih nalet
S sosedom sva štartala okoli 6 ure iz izhodišča. Po dobre pol ure nošenja smuči, so šle le te kamor pašejo pod noge. Sneg je bil že zjutraj moker kar ni čudno ker je bilo okoli 6°C.Samo za del vzpona pod vratci so bili potrebni srenači drugače niso bili potrebni. Po zasluženem hmeljskem napitku v ko
Domov se vračava čez Barcelonnette, kjer je z okoliških prelazov veliko fajn turc. Na mnoge imam lepe spomine, na Montagne de Parpaillon pa razmere niso bile optimalne, pa še "druge reči" so se dogajale, torej tja, da bo vtis boljši. Zjutraj se zapeljeva eno serpentino pod prelaz Col du Vars in pre
Z avtom smo se pripeljali cca 1700m visoko. Takoj za rampo je bil sneg, ostanek plazu, smuču pa smo nataknili po pol ure hoje. Najprej smo šli po cesti, nato smo jo ubrali kar naravnost navzgor, čeprav je bilo kar trdo. Prečko do jezera Zirmsee pa smo opravili peš. Ob jezeru nas je čakalo še dolgo p
Presenetljivo dobro se nam je včeraj peljalo po zaprtem smučišču Sella Nevea. Smučke natakneš pri avtu, čez 500m snameš za 20m na enem suhem mestu in nato juhu do vrha. Rado, Andrej in Manica so rinili na Sedlo Uršič, jaz sem bil zadovoljen z Belo Pečjo, Barbi pa samo peš do Gilbertija in nazaj.
Vremensko stabilen vikend in zatišje med velikonočno ter prvomajsko norijo je bil kot nalašč za kako konkretnejšo alpsko (pre)izkušnjo. Tako smo štirje v petek zjutraj, po jutranji kavici, odrinili proti Bormiu in potem še malo naprej po dolini Val delle Forni. Pozno popoldne parkiramo slabi dve uri
Kljub ne naj vremenski sva zavila čez Andorro, ker sva si spet zaželela eno “intermezzo” smučarsko turco. Zjutraj še sonce in precej toplo, štartava na pseh od avta na parkirišču Grau Roig smučišča Grandvalira (ki je pred dvema tednoma prenehalo obratovati). Vremenska ne obeta, nevihte so napovedan
Objavljam opis mojega očeta, ki je vrsto let (do menjave vodstva in spremenjenih zahtev) objavljal tudi na Gore in ljudje. Sedaj pošilja lepe zapise samo še domačim in prijateljem. Zame je legenda. Velik navdušenec nad gorami, za katere je 'okužil' tudi mene. Pri 73. letih je smučal s Križa. Silvo
Glede na temperature in mokro smuko preteklega vikenda se v petek odpravimo malo višje v Avstrijo. Lepa napoved nas povleče na Hochalmspitze iz doline Gosgraben do vrha po smeri Gossrinne. Parkira se na 1150m pred zapornico - na tabli je pisalo, da je cesta od tu naprej zaprta med 30.9. in 1.7. let
Spet se je izkazalo, da je Kanjavec iz Krme eden izmed top turnih smukov kljub tokrat ne najboljših razmerah za smučanje. Na začetku je bilo potrebno približno tričetrt ure nositi smuči, potem pa je šlo s smučmi do vrha. Začeli smo ob petih in pogoji za vzpon so bili idealni, le ko smo se vzpenjali
Za danes je bila res lepa vremenska napoved za Sierro Nevado in to je bilo za izkoristiti. Na Hoya de la Mora (2500 m), ki je običajno izhodišče za turni pristop na Veleto, ni več zveznega snega do vrha, zato se zapeljeva nazaj do gondole v naselju na 2100 m, ki naju potegne na dobrih 2600 m. Tam pa
Ekipa 7 članov turnosmučarskega in alpinističnega odseka PD Kamnik dopolnjena z zunanjim članom se je v Aosto odpravila drugi aprilski vikend. Na hrib smo se z gondolo (40 €) zapeljali iz Staffala (1820 m), saj je edino tam še zasnežena smučarska proga do doline. Gondola od Passo dei Salati (2980 m)