Danes je bil Špik nad Špranjko kar obiskan. O razmerah je že napisal Marko. Dan je bil prekrasen, veliko delov smučanja je bilo za 4 zvezdice. Na povratku smo skočili še na šrbino Riomoz, da smo se še tam malo posončili. Smuka tukaj je bila slabša, saj je bilo nekaj skorje in nekaj trdega snega, gen
S tedensko zamudo samo toliko da javiva, da je spodnjih 300 višincev ceste zanič za smuko, razen če rabiš zelo grob šmirgl. Nad Trato je na cesti dovolj snega, vršno pobočje tudi dovolj za silo zalito. Fletna smuka samo malo nad in pod Mačensko planino.
Z avtom se je danes dalo pripeljati vse do parkinga pod slapom Rinka, tam smo nadeli smuči(na nahrbtnike) in gasa po novi poti proti Okrešlju. Smuči smo na noge dali pri Grs koči na Okrešlju in jih nato še dvakrat sneli vsem ki so že smučali znanih prehodih proti S. Sedlu. Smuka je bila top glede n
Noč je bila kratka in zjutraj brez energije: kaj pa, če bi bila doma….malo kasneje se vseeno odpraviva nekam za dušo, pa da se malo prezračiva. Začetna ideja je bila Kanin, ampak ko naju redar na Neveji še pred totalno “zafolkanim” parkiriščem usmeri, naj parkirava ob cesti, zaznava, da tole vse sku
Pogled z Vršiča na proti Vratcem ni zelo vzpodbuden. Vse je zelo razdrapano: ostanki plazovin, sledovi močnega vetra, veliko borovcev gleda ven. Deluje kot eno gradbišče, reče Polona. Ob 9 h na sedlu - kljub dopodlanski senci in mrazu - mrgoli tečajev vseh vrst (reševalci s psi, plazovne delavnice,
Gor po cesti do planine Krajni dol, nad planino zjutraj vse globoko pomrznjeno, trdo. Do razcepa za Riomoz sva se mučila na dilah, potem pa v dereze. In ravno takrat naju ujame Boštjan ... in je bila potem ena taka naša tura iz prazgodovine, s sendvičem, nostalgična. Sneg je predelan. Skorja, ki drž
Na parkingu ni bilo pretirane gužve..je bilo pa kar mraz, zato smo hitro potegnili na sonce. Vecina nas je šla čez Urbankar proti Kleine Mosermandlu. Fajn je vleklo čez kuloar in je kar nohtalo. Ko smo prisli na sonce je bilo malo bolje, vrh smo osvojili peš, kjer je bilo kar toplo in manj vetra. Sm
Z gondolo iz Sella Nevea do Gilbertija (cena 10 eur), nato pa lepo po špuri proti sedlu Prevala ter spust do Skripija in nato vzpon na Prestreljeniško okno, sledi kratek spust do Grabna ter nato nazaj povratek na sedlo ter smučanje do izhodišča Sella Nevea. Več pa v priloženem linku.
V iskanju kje se sploh da narediti kakšen zavoj in razpoložljivem času po službi, se zapeljem do Vršiča, kjer celo posije sonce. Žal je višje megla. Pogled razkriva srednjo žalost. Usmerim se proti vratcem in ko je možno prečim v desno. Proti vrhu Šitnih glav je videti precej ruševja zato se raje u
Z zgornjega Belopeškega jezera je cesta vzorno urejena (ratrac) do koče Zachi. Tam odlična hrana in pijača. Navzdol je bila solidna pela, brez kamnov. Luštno!
Za danes je bilo napovedano lepo vreme, tudi manj vetrovno, zato se zopet odločimo, da se odpeljemo čez karavanški predor. Cilj smo si izbrali šele malo pred izvozom za Gmund, v mislih pa Preber ali Schopfing. Odločimo se za slednjega in z odločitvijo nismo bili razočarani. Na izhodišču zmernih -1
Moker nočni sneg je pobelil do 1000 m, do jutra je pomrznilo, zato je bilo 5 cm snega pri spomeniku dovolj za smuči. Vzpon brez težav kljub simbolični višini snežne odeje; nad 1500 m se je začela snežna odeja debeliti, tja do 1700 m je dosegla max; očitno je meja sneženja nihala tam vmes. Na 1800 m
Na netu sem prebrala (Skiturenforum Karnten), da je mogoč vzpon na Dobrač od spodaj. Zdelo se mi je malo verjetno, a morda se je nebo ravno tam odprlo in nasulo beli prašek.... Zapeljem se v Heiligengeist, začetek zgleda obetaven, le to me skrbi, ker ni skoraj nobenih ljudi. S smučkami na nogah od a
... je izgledalo, glede na to, kakšne množice s(m)o se valile na sončni strani meje.Nihajka zaradi tehnične okvare ni delovala, tako da nismo mogli v celoti izkoristiti turne karte za 10 evrov, pa zaradi tega se je na turi nabralo čez 1000 višincev: iz okna smo smučali direktno do konca krnice. Tudi
Ker so vsi rinili na Kanin, je bilo treba najti eno alterenativo - kaj češ lepšega kot v skoraj popolni samoti vzpon do Mangartskega sedla. Izhodišče na razcepu za Mangartsko sedlo "pr Mlinču". Snega v začetku ravno za vzorec, toliko se je še dalo s smučami - potem pa po cesti do zapornice, kjer sva
Cesta na Pokljuki je poledenela ampak prevozna vse do parkirišča Pri Rupah, kjer sem pripel smuče na nahrbtnik in se odpravil peš na Mrežce. Na smučke se je dalo stopiti šele od Blejske koče dalje, ampak je bilo zaradi globoke gazi, ki so jo ustvarili pohodniki laže hoditi peš. S kožami se je splača
Ob vsesplošnem manjku snega in prebiranju poročil od divizijah napadalcev belih strmin onkraj meje, smo se zapodili na dobri stari Vršič. S pričakovanji, da bomo hodili po skalah in smučali po šodru, smo bili v hladilniku pod severno steno Mojstrovke presrečni, da do trenutka, ko so smuči romale na
V soboto smo se z gondolo peljali do Gilbertija in potem v smislu "follow the crowds" nadaljevali proti Slovenski strani Kanina. Tu se prvo odločimo za spust po bivši progi kjer pa razmere niso bile najbolše (skorja). No pri srednji postaji sedežnice pomalicamo in se počasi odpravimo nazaj. Med potj
Končno prave zimske razmere za turno smuko pršìč, sonček in pa mraz (zjutraj -17°C). Med vožnjo do izhodišča smo še izbirali cilj, ki je bil na koncu pravilna izbira. Močan veter je na sosednjih vrhovih odpihnil ves sneg k sreči na obeh dveh vrhovih ni bilo tako. Najprej smo se povzpeli na Schopfing
Najlepše smučarske ture so tiste, kjer ne pričakuješ prav ničesar od smučanja in si kasneje nagrajen. Pregledaš teren, načrtuješ in se pripraviš šele pozno ponoči - brez kakršnihkoli resnih ciljev - "Pejt, greva pogledat na sončno stran Selle, tam je nekaj linij". In res, smučala sva precej resno in