Na Kredarici sem bil že v vseh letnih časih. Večkrat sem gor tudi že tekel (tudi pozimi). Še nikoli pa s Kredarice nisem smučal. To “krivico” sem šel danes popravit. Kot zanimivost, lani ob tem času v visokogorju skorajda ni bilo snega. Da bi se izognil težavam s parkiranjem, sem bil v K
Viševnik (2050 m) je verjetno največkrat smučana slovenska gora. Tudi jaz sem že smučal z nje. Vendar ne s turno opremo, ampak na ta način da sem na vrh gore nesel alpske smuči. To je bilo vse prej kot prijetno početje. Mogoče sem ravno zato za toliko let smuči postavil v kot. Danes pa sem […]
Vrsto let sem okleval. Letos pa sem si le nabavil turnosmučarsko opremo. Na smučarskem sejmu v Ljubljani sem za 80 € dobil rabljene pancarje. Rabljene smuči vred z vezmi pa za 100 €. Kupiti sem moral samo nove turne kože (prav tako 100 €). Danes sem prvič testiral to turnosmučarsko opremo z vzponom
V gorah je v zadnjih dneh zapadlo toliko novega snega, da si zaradi nevarnosti snežnih plazov nisem upal zaiti v visokogorje. Velika planina se je ponudila kot primeren cilj, saj leži ravno nekje vmes na meji med sredogorjem in visokogorjem. Ko smo s kolegi začel teči od Kalcita proti sv. Primožu, s
Odpravil sem se na tek po stopnicah na Shanghai Tower. Shanghai Tower je 632 m visok nebotičnik v Shanghaju na Kitajskem. Trenutno je to za Burj Kalifo v Dubaju druga najvišja zgradba na svetu. Vendar najvišje nadstropje v Shanghai Toweru leži višje kot v Burj Kalifi. Zato me je ta tek tako zelo pri
Lenuhovo smer v Begunjski Vrtači sem doslej plezal že petkrat. Tokrat sem se smeri lotil z AI Jurijem Rousom iz AO Črnuče. Sneg se je začel kakšne 5 min hoje od parkirišča na Ljubelju. Naprej je z nekaj pazljivostjo vse prevozno s smučmi. Do vstopa v Lenuhovo smer smo se kar nagazili, saj se se sneg
Velikokrat v medijih slišimo koliko stane ena tekmovalna sezona kakšnega smučarja ali kakšnega drugega športnika. Ponavadi gre kar za astronomsko visoke stroške. Kaj pa sezona gorskega tekača? Še nikoli se nisem lotil takšnega izračuna. Vendar ker me tu in tam kak laik zbode z vprašanji: “Koli
Počasi sem postal že naveličan vsega tega teka. Letos bom nastopil samo še na tekmi v Šanghaju. Potem bom pa razmislil, če se mi bo sploh še ljubilo teči. Ne glede na to da nimam prav nobene motivacije za tek več, sem brez nekega posebnega truda pristal v relativno dobri formi. Zato sem se odločil,
V Evropski uniji po dogovoru uro prestavljamo iz zimskega na poletni čas zadnjo nedeljo v marcu in iz poletnega časa nazaj na zimski čas zadnjo nedeljo v oktobru. In prav vsakič ko se to zgodi je mogoče v medijih in na družbenih omrežjih mogoče zaslediti ogromno godrnjanja: »Češ kaj nam je pa to tre
V hribe redno hodim zadnjih 15 let, s presledki pa že več kot 20 let. To je toliko da si upam trditi, da sodim že med relativno izkušene hribolazce. V tem času je bolj kot karkoli drugega, napredovala elektronika vseh vrst. Mednjo sodijo tudi GPS (bolj natančno GNSS) sprejemniki in pametni telefoni.
Bolj sem utrujen, bolje tečem. To pri meni drži kot pribito. Opazil sem, da se na tekmah vedno najbolje izkažem, ko je za mano več zaporednih dni, še bolje tednov, ekstremnih naporov. Med običajnim življenjem mi do tega nikoli ne uspe priti. Take napore doživljam le na svojih potovanjih. Leta 2014 v
Paklenica je najbolj znano plezališče na Hrvaškem. Sedaj mi je jasno zakaj. Razlog je v za plezanje odlični skali (zelo kompaktnemu apnencu). Stene v Paklenici so polne zelo dobrih oprimkov, predvsem lusk in škrapelj. V Slovenskih stenah tudi najdemo vse to. Vendar s to razliko, da je pri nas povsod
Bojin Kuk je 1110 m visoka gora v Velebitu severozahodno od Paklenice. To je bil moj prvi obisk Velebita nasploh. In to le nekaj ur po tem ko sem se ves neprespan vrnil s potovanja po Madeiri. Vendar sem na utrujenost zaradi lepot gorsko-morske pokrajine hitro pozabil. Spanec lahko še malce počaka.
Madeira je otok, ki leži v Atlantiku, približno 1000 km zahodno od Lizbone. Skupaj z otokom Porto Santo in še nekaterimi manjšimi otočki tvori manjše otočje, ki spada pod Portugalsko. Madeira je precej majhen otok – po površini meri le dvakrat več kot nam bližnji otok Krk. Zaradi izredne gorat
Udeležil sem se ture na Brano čez Bosovo grapo in Kaptan v organizaciji AO Železničar. Na identični turi sem že bil tri leta nazaj. Vendar smo takrat zaradi slabih razmer in snežne nevihte na vrhu Bosove grape obrnili. Tokrat pa smo za razliko imeli praktične idealne razmere. Vreme je bilo lepo in
Visoka Bela špica (Cima Alta di Robianco) je 2257 m visoka gora nad dolino Belih vod v Zahodnih Julijcih. Priljubljena je predvsem med alpinisti zaradi (za naše razmere) zelo dobre skale. Mi pa smo se na vrh povzpeli po normalnem pristopu prek Zgornje škrbine Belega potoka, kar vseeno zahtevanje veš
Lienški Dolomiti so gorska skupina v Ziljskih Alpah (nem. Gaitaler Alpen), ki leži na geografskem prehodu med Dolomiti in Visokimi Turami. Cilj današnje ture je bila ferata Panorama klettersteig na goro Groβe Sandspitze, ki je z višino 2770 m tudi najvišji vrh gorstva. S turo smo začeli pri koči Lie
Jesen je prišla v naše kraje. In kje drugje je ta najlepša, kot ravno v hribih. Po septembrski hudobiji od vremena, nas končno spet razvaja sonce. Lepo vreme sem s prijatelji izkoristil za tekaški krog po hribih nad Kamniško Bistrico. Turo smo začeli na spodnji postaji gondole pod Veliko planino. Po
Nassfeld oz. Mokrine so med Slovenci izredno priljubljeno smučarsko središče. Poleti pa je to smučišče odlično izhodišče za vrhove Karnijske Alp, kot sta npr. Trogkofel in Rosskofel. Tokratni cilj pa sta bili ferata Amicizia Nassfeld Pramollo na gori Torre Clampil in ferata Däumling na skalnih stolp
Falkert je gora v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) – severno od znanega smučarskega središča Bad-Kleinkirchheim. Na goro voda ferata D težavnosti. Na turo sem se odpravil povsem po navdihu – skorajda brez razmisleka kam sploh grem. Ampak včasih so ravno takšne ture najlepše. Izhodišče za t