Tokratni skupni zimski cilj je izbral Tomaž: Vetrnik na Kozjanskem. Odpeljal naju je v Kozje in parkiral pred hotelom Kozjanski dvor (S 46.072932, V 15.554578). Med kažipoti nasproti njega je bil naš Vetrnik – vrh 1h (Vetrnik je sicer tudi vas). Odpravili smo se po glavni trški ulici proti cerk
Tavanja po slovenskih hribih
Za 22. februar sva si omislila ogled slapov pod Toščem, ker pa bo to premalo, pojdeva še na Tošč, sva sklenila. In tako sva se iz meglene Ljubljane odpeljala v Medvode. Pri gostilni Bencak sva zavila mimo medvoške železniške postaje ter se peljala po Cesti komandanta Staneta ob progi in nato levo pod njo. Skozi Goričane, Rakovnik in Soro sva prispela v Trnovec. Parkirala sva za odcepom k Trnovcu 30 (smerokaza naprej Setnica in Polh. Grmada) in mostom čez Kozjeglavski graben (S 46.096130, V 14.347469) ravno pri izlivu majhnega pritoka vanj. Na drevesu za smerokazoma je bila markacija. Na…
Tavanja po slovenskih hribihZa nedeljo sva si omislila ogled slapov pod Toščem, ker pa bo to premalo, pojdeva še na Tošč, sva sklenila. In tako sva se iz meglene Ljubljane odpeljala v Medvode. Pri gostilni Bencak sva zavila mimo medvoške železniške postaje ter se peljala po Cesti komandanta Staneta ob progi in nato levo pod
Tavanja po slovenskih hribih
Za 15. februar je Jani izbral po vsem videzu nezahteven hrib, za katerega dotlej še nisva slišala. A ker nepomembnih hribov za naju ni, se je resno lotil načrtovanja, saj je takim ciljem načeloma dobro dodati še kake zanimivosti. Odpeljala sva se v vas Poljšíca pri Zgornjih Gorjah. Na razcepu asfaltnih cest desno na Zaboršt in levo na Zatrato, zaselka Poljšice, sva zavila na levo in parkirala ob njej (S 46.374364, V 14.070434). Ko sva stopila iz avta, naju je stresel mrzel veter. Povzpela sva se po cesti mimo Tabrovčeve hiše (Poljšica pri Gorjah 46) ter odcepa levo k spodmolu Poglejska cerkev…
Tavanja po slovenskih hribihZa 15. februar je Jani izbral po vsem videzu nezahteven hrib, za katerega dotlej še nisva slišala. A ker nepomembnih hribov za naju ni, se je resno lotil načrtovanja, saj je takim ciljem načeloma dobro dodati še kake zanimivosti. Odpeljala sva se v vas Poljšíca pri Zgornjih Gorjah. Na razcepu asfa
Tavanja po slovenskih hribih
Kislo vreme je bilo že drugi teden zapored vzrok, da sva si izbrala bližnji in nezahteven cilj, tokrat Ovčje brdo zahodno od Ongra pri Trzinu. Parkirala sva nad gradom Jablje (pojavlja se tudi različica Jable) v Loki pri Mengšu (S 46.141498, V 14.552820). Po gozdni cesti sva se mimo kažipotov (326 m) nazaj Trzin 15min, naprej Rašica – vrh 1h 25min, Dobeno – Ručigaj 35min in skozi odprto zapornico podala v gozd za gradom, pobeljen z malimi zvončki. Srečala sva starejšega možaka s psom; kljub blatni cesti je bil prav dobre volje, da ne dežuje, in je upal, da ne bo, dokler se mi potepamo. Tudi…
Tavanja po slovenskih hribihKislo vreme je bilo že drugi teden zapored vzrok, da sva si izbrala bližnji in nezahteven cilj, tokrat Ovčje brdo zahodno od Ongra pri Trzinu. Parkirala sva nad gradom Jablje (pojavlja se tudi različica Jable) v Loki pri Mengšu (S 46.141498, V 14.552820). &nbs
Tavanja po slovenskih hribih
Ko hodiva v hribe, združujeva ne le prijetno s koristnim, ampak skušava oboje tudi z zanimivim. Tokrat sva nameravala najti Ožbirjeve robé in v njih dve partizanski spominski plošči, kar nekaj najinim »sotrudnikom« v že več poskusih ni uspelo. Ker so Ožbirjeve robe ob eni izmed poti na Blegoš, ki sva ga že malo pogrešala, saj ga lani nisva obiskala, sva si ga izbrala za tokratni cilj. Odpeljala sva se v Poljansko dolino, za Gorenjo vasjo desno v Hotavlje in na razcepu za njimi po desni cesti proti Suši. Tam sva sledila smerni tabli Pot na BLEGOŠ / Avtomobilska pot. Ozka ovinkasta asfaltna…
Tavanja po slovenskih hribihKo hodiva v hribe, združujeva ne le prijetno s koristnim, ampak skušava oboje tudi z zanimivim. Tokrat sva nameravala najti Ožbirjeve robé in v njih dve partizanski spominski plošči, kar nekaj najinim »sotrudnikom« v že več poskusih ni uspelo. Ker so Ožbirjeve robe ob eni izmed poti na Blegoš
Tavanja po slovenskih hribih
Ker vremenska napoved za 26. januar ni bila ravno obetavna, sva iskala kaj bližjega, kjer bi lahko po potrebi hodila tudi z dežnikom. In tako je Jani »odkril« Tolsto goro. Odpeljala sva se v Rudnik pri Radomljah in parkirala ob odcepu pri mostu čez Grdavov graben (S 46.195399, V 14.624747). Čez potok in mimo črpališča kamniškega vodovoda sva se napotila proti prečni cesti, ki je pritekla z desne iz Radomelj. Zavila sva levo mimo spomenika 30 tamkajšnjim padlim partizanom in drugim žrtvam vojne, dela akademskega slikarja Ivana Seljaka - Čopiča, kjer je žig Domžalske poti spominov. Pot sva…
Tavanja po slovenskih hribihKer vremenska napoved za 26. januar ni bila ravno obetavna, sva iskala kaj bližjega, kjer bi lahko po potrebi hodila tudi z dežnikom. In tako je Jani »odkril« Tolsto goro. Odpeljala sva se v Rudnik pri Radomljah in parkirala ob odcepu pri mostu čez Grdavov graben (S 46.195399, V 14.624747).
Tavanja po slovenskih hribihZa tokrat sva izbrala tri vrhove: Grmado, Žagarski vrh in Babno goro. Ker greva nerada tja in nazaj po isti poti, sva se odločila po najkrajši – ves čas po cesti – odpešačiti do Javorskega vrha, kjer sva končala prejšnjič, nato pa izbrani del Merjaščeve poti prehoditi od tam nazaj do avta. Vzhodno
Tavanja po slovenskih hribihNa Lovrencu (722 m), slikoviti vzpetini med Velikim Kozjem in Lisco, sva bila prvič že pred večkot 20 leti, potem pa še dvakrat, a 11. januarja sva se tja odpravila ne zaradi njega, ampak zaradi polanske cerkve, o kateri sva med pohajanjem po Poti XIV. divizije izvedela, da je na eni najbolj zn
Tavanja po slovenskih hribihKo sva se lani konec marca zadnjič potepala po Merjaščevi poti, nisem mislila, da bo med »etapami« nastal tolikšen presledek. Pot v resnici nima etap, ampak jih določava kar sama. Tako tudi ne hodiva po zaporedju iz vodnička pa še popisujem jih ne po vrsti. A kaj bi to – spet sva se podala na p
Tavanja po slovenskih hribihKer je bilo 20. novembra 2022 (da, to leto je še precej nepopisano) slabo vreme, sva rekla, pojdiva nekam, kjer sva že bila, samo da bova hodila. Jani se je spomnil na Visoko Bavho izpred ducata let, ko sva šla na Vošco z avstrijske strani. Seveda pa je poiskal drugo izhodišče. Odpeljala sva se v Po
Tavanja po slovenskih hribihNa Viševniku sva bila v preteklih letih šestkrat, prvič pred skoraj 22 leti (takrat še ni bilo tegale dnevnika), zadnjič pa pred več kot šestimi. Tako sva bila prepričana, da bo sedmič gotovo lepo (sedem velja za srečno število), obljubili so tudi lepo vreme pa še prvi dvatisočak to leto se nama
Tavanja po slovenskih hribihNa prvi zimski dan si je Jani želel združiti Veliki vrh (zaradi težav z okončinami letos še niti enkrat nisva bila nad 2000 m in to se mu je zdelo za malo) in štruklje na Kofcah. Parkirišče pod Zajmenom (S 46.414573, V 14.300276) sva sicer že poznala, a od takrat se je zgodila še ena – niti ne preve
Tavanja po slovenskih hribihV Ljubljani je že nekaj dni vladala bolj ali manj celodnevna megla, zato sva šla 14. decembra v hribe iskat sonce. Izbrala sva Javoršek, ki mu je bil Jani marca že blizu, gor pa ni zlezel. Parkirala sva na označenem parkirišču (S 46.226006, V 14.768846) pod župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovz
Tavanja po slovenskih hribihZa 8. december je Jani naredil bolj sprehajalen načrt, katerega glavna cilja sta bila karavla iz časa med svetovnima vojnama in izvir Bistrice. Zaradi bolečin v roki namreč ni mogel držati palice, torej se je odpravil na pot z eno samo, kar ni ravno primerno za kako hujšo strmino. Odpeljala sva se v
Tavanja po slovenskih hribihKer že zelo dolgo nisva bila na Primorskem in je bilo napovedano lepo vreme, sva se 28. novembra odločila za tisti konec. Tam sva sicer zlezla že na precej hribov, a se še vedno najde kaj novega, tokrat Velika Plešivica. Primorsko avtocesto sva zapustila pri izvozu Kozina (smer Reka), v Obrovu sledi
Tavanja po slovenskih hribih