Dogajalo se je leta 1995, v ne tako drugačnih časih. Napako, da smo bili mladi, smo popravili šele z leti. Že nekaj časa imam v svoji sobi čudovit poster, na katerem se iznad zelenih gorskih pašnikov dviguje zasnežena konica gore, ki s svojo obliko navdušuje veliko turistov, pa tudi planinci in alp
Glede na to, da smo bili od petka na Vršiču, smo za nedeljo izbirali kakšno lažjo varianto plezanja, z malo dostopa in hitrim sestopom. Odločimo se za Uroševo grapo Nad Šitom glave. Jaz sem že na dostopu povsem utrujena, očitno telo rabi počitek. Plezanje samo mi da novih moči, super smer z zanimiv
Tako kot že nekaj let zapored, smo tudi letos izvedli ledni plezalni tabor. Za razliko od tradicionalne Cogne smo se letos zapeljali v Pitztal. V sredo 5.2. se je za nas, 6 navadnih smrtnikov, že začel podaljšan vikend. Po opravljenih službenih dolžnostih smo se, zbrani na mestu odhoda, podali prot
S tečajnikom Miranom sva se zjutraj s parkirišča v Ravenski Kočni odpravila pod Veliko Babo. Ob pol sedmih je bilo na parkirišču že kar nekaj avtomobilov in z melišč pod Dolgim hrbtom so svetile lučke. S ceste sva zavila pod Babo in bila sama. No samo do prvega skoka pod Spodnjim Ledinskim slapom.
Ura navije začetek. Ob 15h hodimo proti planini Šija. Prvi je Slavc, za njim pa četica tečajnikov, vsak s svojim križem na hrbtu. Bili smo kot polžki, ki nosijo svoje hišice. Jasna, Marina, Ajda, Andrej, Anže, jaz, kmalu pride tudi Luka. Po prvem učnem delu na Šiji, smo v hiški GRS zakurili peč. Za
Včeraj, v petek, sva s Sašotom (GRS naveza) plezala v Sinjem slapu. Bila sva sama. Slap je bil solidno narejen. Višje sva šla, bolj toplo je bilo. Vprašanje kaj je danes in kaj bo jutri. Spotoma sva pod zgornjo zaveso rešila pozabljeno GRS matičarko in jo vrnila lastnikom, ter si prislužila hidraci
Ko sem Tonetu v ponedeljek zvečer omenil Steno, sva bila hitro zmenjena. V sredo 22.1. sva ob 6h zakorakala s parkirišča v Vratih proti Slovenski smeri. V spodnji polovici pristopa na prvi prag sva se opremila in nato hitro napredovala do vstopa. Do Slovenske grape naju je pričakalo nekaj kopnih s
Ko se na brzino nameniš in greš. Tokrat v Logarsko dolino. Že na dostopu nam je bilo zaradi mase ljudi jasno, da nas najbrž čaka dolg dan???? Razmere v smeri so fantastične, vse lepo zalito, plezarija čisti užitek. Za konec sestop čez Turski žleb in obvezna analiza v Domu planincev. Uživali smo Maj
Petek, zadnji dan dopusta, ki ga želim izkoristi v gorah. Logarska ima baje odlične razmere, zato se s Sebom (AO Rašica) odločiva, da osvojiva Ojstrico po Smeri Debelakove. Zavedala sem se, da bo tura zahtevna, vredna vsega spoštovanja. Veliko dostopa, smer dolga 510 m in dolg sestop čez Škarje. Na
Mirana sem na silvestra povabil na turo nekam v Begunjščico in pravi tečajnik je bil takoj za. Izbral sem Grapo v SZ grebenu, SZ greben in sestop po Osrednji oz. Centralni. Zjutraj 2.1.2020 smo se na parkirišču na Ljubelju srečali z Iztokom in ugotovili, da imamo isto pot in cilj, le sestop bo druga
Alpinistični odsek Tržič vabi na tradicionalni pregled sezone, ki bo v četrtek, 19.12.2019 ob 19. uri v RIS (Razstavno izobraževalno središče) Dolina. Za vas smo pripravili krajša predavanja, s katerimi vam bomo poskušali približati alpinistično življenje na zabaven in zanimiv način. Po predavanjih
Zadnji (verjetno) topel jesenski dan smo tečajniki, pripravniki in alpinisti AO Tržič preživeli v stenah domače Bele peči. Gre za 1583 m visok hrib, ki se nahaja severno od Storžiča in ponuja mnogo različnih težavnostnih smeri plezanja od III do VIII. Vreme za plezanje je bilo idealno – boljše pač
Jeseni je čas za plezalne izlete na jug, kar zame pomeni predvsem Velebit z znanimi (Paklenica...) in manj znanimi lokacijami. In seveda, dostop do teh krajev z motorjem po jadranski magistrali in po velebitskih gorskih cestah. Med več letošnjimi obiski sem opravil precej solovzponov v Velikem Kozja
S soplezalcem Damjanom sva lovila zadnje jesenske tople dneve. 23.10. sva se vzpela po dolini Belega potoka oz. v Bele vode do južne stene Male Lojtrce (Cima Picolla della Scala). Plezanje tako pozno v oktobru, nad 2000 m, v kratkih rokavih, ni možno vsako leto. Odločila sva se za smer Ive Piemont
Pa smo jo dočakali - tradicionalno Paklenico, ki vedno znova navdušuje in povezuje vse generacije. Tokrat se nas je zbralo 21. Plezalski raj nas je v četrtek pričakal v oblačni podobi, kar pa niti malo ni zmotilo naše zagnanosti, da že prvi dan začnemo navajati prste na ostro pakleniško skalo. Da l
V jutranji temi smo se iz Tržiča odpeljali proti dolini Vrat. Ob soju čelnih svetilk se »sprehodimo« ob plazu Črlovec skozi gozd ter ob sončnem vzhodu nadaljujemo za krajši čas po poti Poldov rovt – Vrtaško sleme. Kmalu se odcepimo in povzpnemo najprej po melišču nato pa po travnikih pod sedlom Gulc
Ve to je bilo v južni steni Skute. Tudi strah pred smerjo je bil upravičen. Smer je težka, ocene pa v stilu osemdesetih: boljše manj, kot da jih kdo zbije. Dostop v zgornja nadstropja Grintovcev od Suhadolnika prek Kokrškega sedla se kar vleče. Po prvem raztežaju smer hitro pokaže zobe oziroma pre
Letošnjo spomlad je minilo 10 let od tragične nesreče Filipa v severni steni Storžiča. Zanj smo preuredili sobo v Domu pod Storžičem. Poleg otvoritve smo pripravili še dva zanimiva predavanja, zjutraj pa se nam lahko pridružite pri plezanju v severni steni Storžiča. Vljudno vabljeni k udeležbi!
V iskanju sonca se jeseni kot ptice selimo v južne stene. V petek sva tako obiskala vsaj zame tuja gorstva in se odpravila plezat v Kordeževo ramo v Peci. Dostop ni niti tako kratek, lokalci so svetovali vzpon po zavarovani poti proti vrhu in sestop pod steno. Stena, po metrih sicer kratka, je poš
Vožnja z motorjem po hribovskih cestah, plezanje in letenje so tri res lepe aktivnosti, v katerih sva sredi septembra uživala z avstrijskim kolegom Siegfriedom Krainerjem. Najin tokratni cilj je bil Hochkoenig. Tja in nazaj sva šla seveda z motorjema po lokalnih cestah, da sva se naužila klancev in