Prvotni dopustniški plan je bila sicer Korzika, a je Janž zaradi študijskih obveznosti moral ostati doma. Tako smo ostali brez pomembnega zagovornika plezanja na družinskih počitnicah in se odločili, da Korziko napademo drugič s popolno ekipo. Janža smo nadomestili s sosedovim mulcem in se tako odpr
Ker je v meni in Doroteji nekaj “gorenca”, sva namesto parkirnine v Vratih izbrala turistični avtobus in že v petek popoldan odrinila proti Luknji. Ujela sva še dovolj dneva, da sva si že pred spanjem pod milijon zvezdami ogledala potek smeri. Prebudila sva se v jasno jutro, spila kofe i
Kdor si v Arabbi zaželi kakšen dan bolj na izi, se lahko poda plezat na vzhodno stran nad vasjo. Možnosti za dostop je več, opozoriti je treba samo, da povezovalna sedežnica od Rifugio Burz ni delovala, pa bi do vrha navkljub plačilu štirisedežnice iz vasi dodal še slabo uro na nožni pogon (hvala Ka
V soboto sva se z Gregom odpravila proti severni steni Velike Mojstrovke. Hiter korak naju na srečo pripelje pod prazno steno, in že spogledujeva s previsom, ki smer začini že v prvem raztežaju. Sicer luštn detajl, a vendar moram priznat, da brez rokavic, ki so me pričakale ob prihodu na prvi štant,
Včeraj sva se z Markom odločila, da se soočiva s strmim dostopom in splezava smer, ki jo vsi hvalijo po njeni izpostavljenosti in kompaktnosti – Spominska smer Draga Geršaka in Ceneta Grčarja ali krajše GG. Hvalnice smeri so res upravičene. Med plezanjem se nama je vsak cug samo smejalo, imela
SSKJ: odisejáda -e ž (ȃ) – ekspr. dolgotrajno, dogodivščin polno potovanje … se je začela z dostopom do bivaka 1 v petek po službi. Posteljo sva si delila še z eno navezo, ki je za naslednji dan imela v planu Skalaški steber v Škrlatici, midva pa sva imela ogledano Desno zajedo
V petek smo se tečajniki in mlajši pripravniki skupaj z alpinističnimi inštruktorji odpravili na Kamniško sedlo. Namen tabora je bil predvsem pridobivanje izkušenj v klasičnih smereh, nameščanje varoval, zabijanje klinov ter odkrivanje sten Brane in Planjave. Prvotna vremenska napoved je kazala na n
Ob sobotni “temeljiti” analizi v Erjavčevi koči, je Keni priporočil smer Madonna v severni steni NŠG. Zaradi ponedeljkovega krajšega delavnika, sva se z Dodi odločila da preveriva še sama. Po kratkem dostopu pričneva s plezanjem, kljub pomanjkljivi opremi (beri Dodi pozabi reverso –
Malo muhastega vremena, nekaj manj časa in malo manj motivacije za dostope – NŠG je vedno odgovor za to. V ponedeljek sva z Markom po šihtu hitro zavila pod Eliso in zaradi uspešnega “tajminga” nadaljevala še po Jeseniški do vrha stene. Kmalu je prišel že vikend, Vratca nad Vršičem
Vikend paket plezarije se je v resnici začel že v petek z dostopom proti bivaku Pod srcem. Z Markom sva v soboto želela splezati naslednjo po težavnosti težko smer – Ago. Ne le, da je bilo že prevroče, smer sva zaradi mokrote morala zapustiti v tretjem cugu. Res sva bila glede na nočno neurje
Z Igorjem Kremserjem sva že dovoljkrat preplezala južno steno NŠG, da sva opazila še malo prostora tik ob Krrušljivem stebru. Prejšnji ponedeljek sva od spodaj navrtala in malo očistila smer, včeraj pa sva jo še dokončno očistila in prosto preplezala. Smer se parkrat dotakne smeri Krušljivi steber,
Včeraj se je optimizem, da bo vreme zdržalo, izplačal. Z Markom sva se podala v tuja gorstva – Kogel. Ker sva vedela, da je dostopa kar nekaj, sva si za cilj namesto klasične Virensove izbrala Zupanovo. Meni osebno se zdi smer kar konkretna, saj se pleza od začetka do konca. Počiješ lahko samo
Lep vikend sem izkoristil za prvi letošnji obisk naših hribov. Z Dorotejo sva se podala v Rušico pogledat, če je skala že primerna. Mokra cesta proti Rutam in velika količina vode na dostopu sta vzbudila nekaj dvomov o vzponu. Ko sva prišla pod steno, pogled nanjo res ni bil preveč obetaven. Ko sva
Bolj kot so se bližali prvomajski prazniki, bolj nervozno smo gledali vremensko napoved. Prvotno plan je bil Arco ampak so vse napovedi kazale na dež. Zato smo zadnji trenutek spremenili plane in se podali v Omiš, kjer pa je bila napoved malenkost boljša. Z Neli sva se odpravila v sredo zjutraj in s
Za prvomajske počitnice smo si za novo destinacijo izbrali Francijo – Les Calanques. Vremenska napoved ni bila najbolj vzpodbudna (kljub dejstvu, da je letno tam mogoče 30 dni deževnih), vseeno pa nas je napovedan dež ujel šele proti koncu. Spali smo v apartmaju v mestu Marseille – kjer nimaš občutk
Nenaden in prezgoden prihod poletja je povzročil, da so smuči že v začetku aprila romale v kot. Lepo vreme in visoke temperature so vabile v skalo. Tako smo že skoraj tradicionalno odprli skalno sezono v prijetni, sončni in dobro opremljeni steni Breitwand nad vasico Dobrovje ob Miljskem oziroma Mil
Pa je bila res velikonočna. Sicer brez pirhov, pa vendar polna presenečenj, preizkušenj, veselja in razodetij. Zame in za Urbana se je začela že v sredo popoldan. Polna idej in elana sva se podala na dežno cesto, prepričana, da naju zjutraj čaka veličastna stena Tulovih Gred. Od tega seveda ni bilo
Prejšnji vikend sem se udeležila zimskega tabora KA pod Raduho, kjer nas je dvajset udeležencev in sedem inštruktorjev ovila nepozabna izkušnja. Vse se je začelo v četrtek, ko smo se v popoldanskih urah podali do koče na Grohotu. Ker pa seveda ni pravih dogodivščin brez popestritve, nas je že na par
Kljub slabim obetom, ki so jih obljubljali vremenarji tekom tedna, smo se v nedeljo odpravili v Glinščico. Ekipa 10 zagretih plezalcev se je zbrala v RADOVLJICI pred Sparom. Za vse, ki še ne veste: v Lescah je to nemogoče ker je pred parkiriščem rampa (preverjena informacija iz strani večih udeležen
Zaključek tedna je končno prinesel težko pirčakovan vikend, ki je bil namenjen zimski tehniki. Snežne razmere žal niso ponudile najboljše podlage za vzpon po Žagarjevem grebenu, zato smo ponižno sprejeli odločitev da se na Vogel povzpnemo z gondolo. Sledil je prijeten spoznavni večer v dobri družbi