V nedeljo smo se Rok, Nejc in jaz odpravili na Jezersko plezat Nemško smer, od koder so poročali o dobrih razmerah. Smer smo nameravali plezat že lansko sezono, pa smo nato pod vstopom smeri obrnili, ker je smer izgledala precej suha in odšli raje v odlično narejeno smer Fritsch Lidenbach. No letos
Za začetek sezone smo preverili razmere v Lenuhu in Butinarju.Vstopni skok Lenuha je delno zalit in se spleza brez večjih težav, smo se pa vseeno pozihrali, malo za vajo in malo zares. Višje so vsi skoki zaliti in ni nobenega problema. Večji del se je splazil in je podlaga trda razen izstopnega dela
Osem mladih in manj mladih članov se nas je nedeljo v želji po prvem snegu v novi sezoni odpravilo najvišjemu cestnemu prelazu v Sloveniji naproti. Na Vršiču smo se usmerili na markirano planinsko pot v smeri Mojstrovk in se že na izhodišču razveselili snežne podlage. Na vratcih je bi sneg spihan, v
Sončno in prijetno ohlajeno septembrsko nedeljo smo Anže, Dule, Džani in jaz izkoristili za nič kaj nedeljski sprehod po visokem grebenu nad Tamarjem. Namesto da bi vztrajali v postelji do dopoldneva, smo v prvem svitu že marširali po cesti proti Tamarju. Pot do Kotovega sedla nam je hitro minila in
...sem se spraševal ves čas na poti nazaj v Ljubljano, po tem ko sva z Luko preplezala najino prvo skupno smer, Smer dr. Dolharja (iV+, 250m) v Grebencu Male Mojstrovke. Smer sva izbrala, ker sva prvič plezala skupaj in nisva hotela ničesar pretežkega in predolgega, po skici in opisih sodeč pa je sm
Objava z nekaj zamude, ampak ker se v teh dveh tednih hribi niso bistveno premaknili in se najboljša sezona za pohodništvo šele začenja, so opisi še vedno aktualni. Lepe in vroče dni konec avgusta smo izkoristili za odkrivanje meni manj znanih primorskih strani Julijcev. Prvi dan smo z Nežico in Dža
Nedelja se je začela z budnico ob nenavadni uri, ko nekateri še na polno žurirajo. Ne vem, ali me je zbudila budilka, ali glasba z zabave nekaj sto metrov stran. Na Vršič sva se pripeljala še v popolni temi in daniti se je pričelo, ko sva se že spuščala v Tamar. Pri potoku sva zavila z markirane pot
V nedeljo smo se z Nejcem in Špelo (AO Kamnik) odpravili v Skalaško. Opisov je dovolj, zato le na kratko. Nekoliko presenetljivo smo bili cel dan v smeri sami, če izvzamemo navezo, ki je zgrešila vstop v smer. Smer je lepa, orientacijsko ne pretirano zapletena in precej dobro opremljena. Med plezanj
Po nekaj letih sem se spet lotil klasičnih smeri v Steni. S Primožem M. sva se sprava lotila Bavarske, ki mi je, kljub več ponovitvam, še vedno zanimiva smer. Nočni dostop me je vseeno toliko zmedel, da v jutranjem mraku nisem našel najbolj optimalnega dostopa iz Poti čez Prag in sva izgubila kake p
S sobote na nedeljo se je obetala jasna in mirna noč, zato sem malo preveril zemljevide, s katerega vrha bi imel lepo panoramo proti SZ strani neba. V tej smeri namreč že nekaj tednov opazujemo prijetno astronomsko presenečenje letošnjega leta - komet Neowise. Pozno sobotno popoldne se odpeljem na P
Za vikend sem s padalci bil v Tolminu- Ker je v nedeljo bilo preveč vetra za letenje, sem šel malo raziskovat meni neznane konce zahodnih Alp. Nad Logom pod Mangartom se verjetno dviga najbolj veličastna stena pri nas - Loška stena. Po tihem si želim, da jo pozimi preplezam, zato sem šel na ogledno
Hribe sem ta vikend zamenjala za kolo. Sončno in dokaj vetrovno nedeljo sem izkoristila za malo daljši krog s kolesom.S parkirišča v vasi Stepani pri Črnem Kalu sem se po STKP povzpela do obalne vasice Tinjan. Na določenih mestih je bila strmina malo prehuda in je bilo treba kolo v hrib porivat. Z v
V nedeljo smo z mladcema Rokom in Luko lagano sportski po dooooolgi pavzi plezanja v gorskih skalnih smereh prispeli v Krmo. Pred Kovinarsko kočo nas je presenetilo število avtomobilov in mirili smo se, da so najbrž vsi odšli zelo zgodaj proti Kredarici ali pa da je parkirišče na koncu ceste polno.
Po letu dni se z Alešem zopet naveževa skupaj na štrik. Lani Steber revežev, letos Kovinarska. Da se zopet vrneva v isto ostenje naju je prepričal zelo poetični opis Miheliča, ki kar ne more prehvaliti smeri in dobre skale. A na terenu sva kmalu spoznala, da treba njegove opise jemati z malo rezerve
Iz stare primorske vasice Prešnica sem se tokrat na domači hrib, Slavnik (1028m), odpravila s kolesom. Pot se že v začetku strmo vzpne skozi vas, nato prečimo železniško progo (nezavarovan prehod) in strmo naprej po slabem, razruvanem makadamu vse do križišča, kjer se pridružimo poti iz Kozine. Zače
Konec delovnega dne smo jo mahnili mimo jezera na planino Vogar in od tam nadaljevali po sveže razriti gozdni cesti do še več novih razritih cest v osrčje TNP. Nove ceste so si kar sledile, edino jim je bilo le to, da so bile urezane pred kratkim in da so bile precej blatne. Planinska pot se tako ve
Z malo usklajevanja pa vendarle sva se z Duškom dogovorila za skupno turo. Med danimi predlogi sem izbrala greben Stola. Lep dan, lepa tura ter dobra družba, kaj lepšega si lahko zaželiš. Vsaj zame se je dan začel malo bolj zgodaj, dolga je pot iz Obale do Gorenjske. Makadamska cesta nas je vodila v
Preteklo soboto smo se po (pre)dolgem času z Lukom in Nejcem spet navezali na vrv. Južna stena Kogla je kot naročena za prve spomladanske plezalne ture. Dokaj hiter dostop in že smo plezali. Prve raztežaje, do gredine, je vodil Luka, ostalo Nejc, jaz pa sem se udobno umestil kot zadnji v navezi. Sme
Smer sva si izbrala že prejšnji teden, ko sva se potikala okoli Staničevega vrha in so pogledi ves čas uhajali na mogočno J in JV steno Planjave. Vremenska napoved za vikend je nihala, še posebej za nedeljo. Ustavili smo se pri 50% verjetnosti za dež med 8h in 10h in potem sonce. Tako se z Blažem la
V petek pozno popoldan se nas je sedem svežega zraka željnih znašl pred Valvasorjevim domom pod Stolom in smo krenili proti vrhu. Pot je bila udobno kopna do kotanje med predvrhom in Stolom, kjer smo nadaljevali po udobnih stopinjah po snegu. Ker je bil vrh precej vetroven smo gor postali le za gasi