je sicer malo močna beseda, ker pač še zdaleč nisem v neki hudi tekmovalni formi, a vseeno je jesen in prihajajoča zima čas, ko malo znižamo obrate vsaj kaj se športa tiče. V bistvu tako kot narava, ki se počasi pripravlja da si spočije je tudi za nas, ki smo malo bolj športno aktivni ta čas p
je bil cilj preteči polovičko na Ljubljanskem maratonu. In cilj je izpolnjen, skupaj s Tatjano, ki je še dan pred tem bila prepričana, da gre na 10ko, sva, bom brez lažne skromnosti reku, to naredila res tak z užitkom. Da malo podkrepim to z užitkom, torej še po slabih dveh urah teka pritečeš
sem doma, razlogi za kaj bodo mogoče tu tudi razkriti, saj o tem nastaja en kar obsežen zapis, za katerega pa ne obljubim, da ga bom kadar koli objavil, saj je kot že kak zapisa pred tem malo kontroverzen ali bolje rečeno sem v njem napisal par reči, ki enim sigurno ne bojo všeč, ko bi jih ali
knjiga o tranziciji v Albaniji. Knjiga, v kateri pisateljica, ki je preživljala svojo mladost v Albaniji. Knjiga, ki nam, ki smo v bistvu tako blizu te države da vedeti, da smo še kako daleč in, da v bistvu ne vemo nič ali pa si samo domišljamo, da vemo. Vsekakor pa je to zanimiv prikaz d
najprej ena knjiga in tokrat spet iz domačega branja, torej domača avtorica. Čmrljev žleb, knjiga Agate Tomažič, ki bi lahko bila kriminalka, lahko, da je tudi malo zgodovinska, seveda pa tudi obravnava čisto sedanje moderne teme. Mogoče je to branje, ki bo najbližje bralcem, ki so malo živeli
in to po dolgem času v papirnati obliki. Oj Triglav moj dom, ne ne mislim pesem, čeprav bi vsak Slovenec moral najprej pomisliti na to. Ampak, ne tokrat gre za zadnjo v seriji detektivk o Tarasu Birsi.Knjiga tudi tokrat ne razočara, ravno nasprotno, so knjige iz dela v del boljše. Zgodba ravno
je očitno mnenje sedanjih oblastnikov, ko bodo s tem, ko bodo v naslednjih parih letih za par sto evrov povečali plače svojim aparatičkom. Pa ali je temu res tako? Jaz osebno ne verjamem in imam za to tudi dokaj dobre argumente. Kot prvo, kdo bi rad delal za nekoga, ki že v osnovi do njega nima nobe
Sem naletel na članek o izmenskem delu v katerem "strokovnjaki" no v tem primeru je ena dotična, modruje o tem kako naj delajo ljudje v večih izmenah, no najbolj absurdna pa so priporočila za tiste, ki delajo ponoči.Evo so tule:Zaposleni naj ne krožijo prehitro. Bolje kot v ponedeljek dopoldne
ja saj poznate tisto, "noben me nikol ne vpraša kak sem. In kak si te? Ne vpraši." No če mene keri vpraša kak sem pa mu lahko rečem: "ne, nisem vredu". Pa pri tem ne mislim na splošno počutje, ki je kot bi se reklo "shiti as hell", ker pač me vbijajo nočen in turnus in vikendi in to, da ne mor
tokrat, kot priporočilo za tele vedno bolj turobne dneve, ki prihajajo in ja ravno pravi čas, da si lahko s tem malo zapolnite svoj prosti čas. Veliko bolje to, kot pa ukvarjanje s politiko, ali pa še huje z drugimi ljudmi.Torej najprej knjiga. Sem čisto pri koncu zadnjega dela iz serije o det
in zato bo tole pisanje temu primerno. Kaj to pomeni? To pomeni, da ko človek malo prelista in pregleda medije, vidi vse sorte nebuloznih objav, od tega kako je vse drago na Hrvaškem, ali pa kako in za koliko smo zadolženi, no k sreči so sedja tudi olimpijske igre in še in še. No, pa da na brz
pa najbrž tudi kdaj rdeče, to so barve tega poletja.Očitno je tudi agencija, ki se ukvarja z napovedovanjem vremena, ki se ji pri nas reče ARSO in sem jo jaz imel, do še do pred kratkim za zaupanja vredno ustanovo, zajahala val ustvarjanja panike in ustrahovanja ljudi. Kaj imam s tem v mi
ja tudi letos je naš glavni dopust bil kot že zadnji dve leti od kar imamo avtodom v Grčiji. Sedaj smo že izkušeni mački in glede na to, da smo letos imeli največ časa za oddih, smo si lepo na izi splanirali dopust. Še vedno pa se držimo rekla manj je več in pa čim manj kompliciranja.&nbs
bi se lahko temu na kratko reklo. Pri tem imam v mislih uporabo vlaka za vsakdanje namene, kot bi bila recimo lahko vožnja v službo.Po tej izkušnji ziher spet nekaj časa ne bom sedel na vlak, če res ne bo nujno potrebno. No, pa da malo utemeljim zakaj. Torej zadnjič sem moral silom prilik
je tale vročina, da se malo zopet posvetimo pivu. No, tokrat bi pravi pivo pivci rekli temu brezalkoholna pijača z okusom piva in kot vedno smo pravi pivo pivci v lovu za največjim približkom okusa piva in to je predvsem grenkoba, ki jo večina najbolj ceni v okusu piva. Žal je večina brez
bi lahko rekli naslednji mali zgodbici. Zgodbici, ki je tako smešna, da je žalostna ali pa tako žalostna, da je smešna, kakor kdo želi. Je pa zgodba, ki je sicer zelo kratka odraz časa v katerem živimo. Pa ne samo časa, ampak družbe kot celote. Družbe, ki se ima za napredno a je v bistvu bolj
je včeraj klestila po naših koncih, no najbolj v okolici Rač in Frama in glej ga zlomka ravno tam sem jaz včeraj parkiral avto. Posledice so seveda vidne na plehu in steklu.Seveda je to malenkostna nesreča v primerjavi z tem kar so doživeli tisti, ki jim je odneslo streho nad glavo in se moraj
je sedaj nekaj kar prakticiram vsaj enkrat na teden. Pred časom sem že nekaj pisal o tem športu ni pa tudi o tem, da sem že kar nekaj časa nazaj, no preden sem v bistvu slišal za ta šport že delal podobne treninge. Za kaj torej gre, če še kateri ne pozna ali pa še ni poguglal, na kratko g
kot bi se lahko reklo temu zapisu, ker pač sem že namenil nekaj besed o tej državi v kateri sem sedaj že več, kot mesec in pol in, ker se bliža počasi a vztrajno tudi čas vrnitve domov.Kaj bi lahko na kratko rekel o tej državi, kjer narava res navdušuje vse ostalo pa bolj ne. Kot sem slišal nekoga r
beseda, ki se danes sliši in uporablja tolikokrat, da se zdi že kar obrabljena. Toliko, kot se danes ukvarjamo s tem kaj je prav in kaj ne, ko gre za vzgojo naših otrok se po moje nismo kot družba še nkoli. Pa, a res to pomeni, da je bila vzgoja, ki smo jo bili deležni mi tako napačna in ali j