Gospodar v Podnarju prvič v tej zimi poudari, da zjutraj ni bilo negativne temperature. Zgoden sem, a to danes ni igralo vloge. Bolj pametno je bilo, ne biti pre (pozen). Do roba grmovja je bila podlaga precej kompaktna, višje vse bolj mehka, v zgornji tretjini že pri vzponu gnilo. Špura pohojena v
Ob zaključku sezone smo ujeli vrhunske razmere na Romatenspitze. Za dostop na planino Jamnigalm je še vedno potrebno vplačati 6€ na rampi (drobiž!). Če greš gor levo po dolini, ne bo treba sneti smuč nikjer od avta pa do vrha. Štartali smo ob 8h, z vrha pa smo se spustili okrog pol enih, saj smo kar
Edini prarkiramo pri bunkerju in skozi Drevesnico precej hitro do razcepa za Malo/Veliko Mojstrovko. Tu nekaj debate, jaz na levo na Veliko, Joc&Vilma pa na Malo - oboji smo po udobni mehki gazi hitro na vrhu (srenači so tudi v mehkem prav prišli, saj precej manj zdrsava). Z vrha si pomahamo. Smučar
Šele ob desetih dopoldne se pripeljem pod spodnjo postajo gondole do Gilbertija. Parkirišča ni bilo tako, da smo avtomobile puščali kar na / ob cesti. Kupim karto do Prevale in se zbašem v poln jajček.Malo pred enajsto se odpeljem po grebenu nad smučiščem v smer Škrat. Po grebenu je šlo lepo, v grap
Na Rudnem polju štartava brez čelk. Takoj naju preseneti neverjetno z vejami nastlana gosta gmajna. Veter je v preteklih dneh povzročil še ne videno razdejanje. Podrtih in zruvanih je tudi nekaj debelih smrek. Čez smučišče je že potrebno iskati zvezen sneg, zgornja polovica ima sem in tja že kakšno
Vsa dolga leta ukvarjanja s turno smuko sem/smo živeli v veliki zmoti, kaj turna smuka je in kaj ni, kaj naj bi bila in kaj naj ne bi bila. Cortina 2026 je odpihnila to strahotno zmoto, ogled olimpijskih tekem je stvari postavil na svoje mesto. Končno! Obogateni s tem novim spoznanjem o tej naši lju
Pristop smo vršili mimo Šlajmerjevega doma, čez Kopišče (na smuči se da na 1400 mnv) in dalje pod vzhodnimi vesinami Stenarja do pod Stenarskih vratc, kjer so zaradi neprijetne nesprijete napihane klože ter trde podlage smuči romale na oprtnike. Na vratcih, kjer je bil prisoten močan veter, smo si
Danes sva se odpravila na Malo Mojstrovko. Za gor sva jo ubrala skozi pripravniško (luškana, za dilce spraskat na dol, razen za carje, ki potegnete direkt), sneg ok, kompakten in ne tako moker, kot je bil nižje, spražen na sončku (cca 9:20). Iz Male sva potegnila proti Veliki in stisnila še tistih n
Še vedno luštna, še boljša kot je bila, saj večji del pobočja popoldne odjenja in je prijetno za bordat. Je pa del proti Vrtači bil popoldne še vedno trd, če ti to bolj ugaja. V gozdu, proti spodnji postaji, je pa bolj bogo - gnilo pa vsakič par novih prask.
Že res dolgo se nisem spravil podati kakšnega opisa, tako da je zadnji čas, da se malo potrudim. Kar se začetka snežne odeje tiče je bolje, kot izgleda od daleč. Sneg se namreč začne že na mestu, kjer potok/kanal prečka smučarsko progo, torej cca 10 do 15 min od avta. Do tam se tudi prismuča. Plaz j
Pozen štart (10.30) je omogočil zelo udoben vzpon na smučeh do ožine pod Grebencem. Dalje pa potem po izbiri...v resnici je "pešhonda" do vrha še najhitrejša opcija.Spust v Drevesnico krasen, kljub poznejši uri odlično smučabilen.Z nekaj manevriranja med borovjem v spodnjem delu se da brez težav pri
Ker je v Italiji že danes dela prost dan, je bila že zgodaj na parkirišču totalka, kljubb temu smo bili v Krnici takorekoč sami. Do Prevale je po zratrakiranem šlo fino, strmina v zatrepu (kjer se TS smer priključi na progo) pa je bila precejšen beton, tako da tam pa brez srenačev ni fajn… Pred še v
Nobene posebnosti, spihano do trdega - sploh zgornji del. Nekaj metrov pod izstopom sem obrnil, ker je že tako navijalo, da me je bilo strah, da bom ob izstopu postal jadrnica in odjadral skupaj z vetričem hihi (slikce izstopa nimam, ker mi res ni bilo za fon vzemat iz žepa) Sestopil malo nižje, kje
Danes Suho ruševje, ne bom dolgovezil, prehode se še najde, večinoma je konkretno spihano, ponekod malo napihano. Spodnji del - kjer je ruševje in gozd, je pa uživantski - sneg je lepo odjenjal. Na hitro sem pokukal še v žleb, a ne prav globoko, saj je pihalo kot pri norcih. Zgornji del zgleda konkr
V soboto, 28. 3. 2026, sva se s kolegom zapeljala na Sviščake z idejo, da malo raziščeva Snežnik in čez dan večkrat odsmučava njegova južna pobočja, pa tudi kakšno linijo s Srednjega Snežnika. Imela sva nekaj sreče, saj se nama je pridružil še lokalec, ki teren dobro pozna in je bil pripravljen poka
Napoved je kazala, da se bo veter pozno dopoldne umiril...in res je bilo tako.Nekaj sape je bilo pod Plesiščem, Studorskim in Srenjskim prevalom, na vrhu Viševnika in kasneje na VDVju pa milina s krasnimi razgledi.V Viševnika v Zahodno, razmere super, odpuščeno, nekaj finega napihanca v dnu grape. V
Pred Bukovnikom se stopi na smuci, vmes do Grohota par začetnih kopnim na cesti. Sneg dalje do vrha male raduhe dovolj, mestoma kar preveč. Prelaz Durce za moje pojme krasno zasut, tako da prvič čezenj že navzgor kar na smučeh in srenačih. Smučanje do Durc mešano, trdo, mehko, dkorjasto. Čez Durce f
Pot 636, ki poteka po vojaški mulatjeri, je res mojstrsko speljana čez strm gozd. Njen naklon kot da je narejen za turnosmučarski vzpon! Skoraj neopazno te dostavi 600 m višje. Podi pod Lo(u)po od daleč delujejo kot po bitki, vsi prebičani od dvodnevnega vetra. Od blizu pa to pomeni kraljestvo čudo
Lepo dopoldne izkoristiva za skok na Begunjščico. Na ovinku ceste je treba za par metrov sneti smuči sicer pa brez težav. Nad kočo je kar trdo in prav pridejo srenači, višje v grapi pa je sveže napihan pršič, da so bile sledi predhodnikov vidne le na par mestih. Večinoma do gležnja, ponekod tudi do
Parkiramo pri bunkerju nad Drevesnico (prostora je za 2-3 avtomobile) in s smučmi na nahrbtniku do konca gozda. Takoj potem pa na pse (in srenače, ki so prišli kar prav, da ni spodrsavalo, čeprav je bilo dovolj mehko). Zaenkrat Drevesnica vse do peš poti še dovolj lepo zalita. Na razpotju med Malo