
Z meglenega Rokava na mlečni Oltar
Popoldne se je začelo v Vratih jasniti, a sva se prezgodaj videla uživati na Rokavskem grebenu. Pod Šplevto naju je objela gosta megla, pod Rokavskim ozebnikom sva se pobijala na grušču, v žlebu je bilo pa tako strašno podrto, da človeka vse veselje mine (v snegu je bila čisto druga pesem). Po 'gamsji' smeri sva pristopila na vrh Visokega Rokava (resda so težave bližje II kot III, a je strašno krušljivo). Nazaj v podrtijo naju ni vleklo, zato sva po grebenu potegnila na vrh Velikega Oltarja in posledično lahko zapiševa, da najlažji pristop na VR nikjer niti za majhen plus ne seže čez II. stop…



















