Barvitost je nekako najbolj ustrezna beseda za opis hribovskih izletov te dni. Prav zahvaljujoč tej barvitosti lahko tudi že poznani kraji zaživijo v povsem drugačni luči. Malce skrita dolina Remšendol me je vsakič navdušila, delno prav zaradi svoje odmaknjenosti in občutka divjine. Najbolj mi je os
Nekaj let že nisem bil v Belci, ki je pravi kotiček divjine na pragu civilizacije – po podoru leta 2018 je postal še bolj odmaknjen in osamljen. Sam se sicer nikoli nisem peljal z avtom do konca doline, a tudi prehodil sem celo zgolj enkrat v sestopu. Tako sem se danes odločil, da jo zopet 
Poletja v hribih je konec – to se še posebno občuti v senci mogočneža kot je Prisank. Po drugi strani ostaja še nekaj poletne gneče, k sreči tokrat povsem znosne. Seveda je visoko izhodišče kot nalašč za dopoldansko turo, ko se obetajo popoldanske plohe; vzpon po Kopiščarjevi poti skozi okno n
Montaž se z vseh strani zdi nedostopen v svoji mogočnosti, a najveličastnejše lice kaže nad Dunjo, iznad katere se pne v nebo strašljiva stena, ozaljšana s stolpi in nazobčanimi grebeni. Zgolj za ta pogled se splača obiskati to odročno dolino, kjer je že vožnja po ozki cesti pravo doživetje, nekaj ž
Tudi siva in turobna nedelja je lahko lepa v pravi družbi nekje tam zgoraj … Greben Zeleniških špic je pravi biser brezpotnega poplezavanja, zato nisem ugovarjal vabilu, da ga po več letih znova obiščem. Namenoma smo se odpravili ob bolj nedeljski uri, ko je bil v Kamniški Bistrici že skoraj v
Pretekli vikend smo šli na izlet v bližnje kraje čez mejo. Za bazo smo izbrali meni že znani Alpencamp v kraju Koče-Muta (Kötschach-Mauthen), ki leži na strateško odlični lokaciji: na vzhod se razteza Ziljska dolina, na zahod se cesta dvigne skozi Lesno dolino, na sever je prehod v Dravsko dolino, n
Letošnja zima je bila, kot je zadnja leta že običajno, spet neobičajna. Kljub temu sem veliko smučal in tudi prvomajski zaključek v Ötztalskih Alpah je bil, kot cela sezona, nad pričakovanji. Po tem sem že hitro odmislil smučanje za letos, pa vendar to še ni bil konec, saj smo se po več letih govorj
Ko se človek naveliča mraza, vetra in snežnih metežev (več o tem v prihodnji objavi), je čas za bolj umirjen izlet. In ker ni bilo volje za zgodnje vstajanje in dolgo hojo, sem raziskoval lepote v dolini, kjer sem že ničkolikokrat bil, pa nikoli ni bilo časa ob stalnem hitenju v hribe. Vseeno sem bi
Večkrat sem že napisal, da je Kepa ne le gora, temveč pravo pogorje. Po kar nekaj poteh in brezpotjih sem se že povzpel na vrh, tokrat smo končno opravili tudi vzpon po SV grebenu. Preko Ljubelja in do parkirišča pod Bertahütte ni tako malo vožnje, vendar je vredno za drugačen pogled s tiste strani.
Danes sem se nekoliko nenačrtovano znašel v Martuljku in kot vedno v teh krajih je iz brezciljnega spočetka nastala prav zanimiva tura – čeravno ime vrha ne obeta posebno hvalevrednih doživetij. Na Kurjem vrhu že zelo dolgo nisem bil, ostal mi je malce bled spomin na ne ravno udoben vzpon v re
Praznike in nekaj dni lepega vremena sva z Marušo izkoristila za kratek, a bogat dopust na Južnem Tirolskem. Letošnja sezona je zaradi suhe zime dokaj revna s snegom, zato sva iskala visoko izhodišče in ledenike, kjer bi bila mogoča dobra smuka. Končni izplen so bili trije sončni dnevi z odlično smu
Turno smučanje res ni dolgočasno: tokratni dve turi v sosednjih dolinah sta bili pravo nasprotje. Snežne razmere in vreme vsakič poskrbijo za raznolikost tudi na že znanih poteh. V petek sta se oglasila Zoran in Iva, v soboto pa smo se kljub ne najbolj obetavni napovedi odpravili na dolgo turo iz do
No saj, po tako dolgotrajni suši smo seveda pričakovali reprizo zime – in z aprilom je res prišla! Žal zaradi skromne podlage ni ravno velike izbire tur pa še to je bilo treba izkoristiti takoj po (ali celo med) sneženju. Danes sva se tako kot mnogi v mrzlem in idilično zimskem jutru odpravila
V soboto sva šla preverit stanje v Vrata, kjer je že skoraj pomlad, čeprav še ni pravih pomladanskih razmer – takšna je pač ta letošnja zima. Cesta je kopna do Peričnika, a je tudi naprej več kopnega kot snega, tako da je treba nekaj kilometrov peš in nato na smučeh skozi gozd do širnih smučiš
Še en sončen in mrzel vikend, tokrat v domačih hribih, ki so tudi v bolj suhi zimi najlepši. No, letos sem bil že tretjič v Tamarju, le da sva tokrat zavila na sončno Kotovo sedlo. Vzpon je sicer minil brez posebnosti, s tem da so bili obvezni vsaj srenači, ko sva se dvignila iz sence … Nadalj
Sončno, mrzlo in vetrovno vreme se kar noče končati, tako da se tudi vikend aktivnosti stalno ponavljajo … V soboto sva se z Marušo spet zapeljala čez mejo do Twenga, kjer je bilo parkirišče kljub bolj pozni uri dokaj prazno. Tudi višje sva srečala le skupino Avstrijcev, ki so zavili na Schwar
Po enem mesecu spet v Tamarju; pri nas letos pač ni veliko izbire, tu pa se glede na sicer suho zimo lahko prav lepo nasmučaš. Cilj sva določila šele zjutraj, saj sva pričakovala nekaj več novega snega in slabše vreme, zato tudi nisva bila ravno zgodnja. No, izšlo se je vsekakor nad pričakovanji. Vz
Podaljšani vikend smo izkoristili za kratek dopust na severni strani Alp, kjer je trenutno drug letni čas kot pri nas na jugu. Januarja smo prvič smučali v dolini Großarl, zdaj pa smo se, po dveh tednih obilnega sneženja, namenili odkrivat smučarske cilje, ki jih tu ne manjka. Pričakovanja so bila v
Po krasni turi in dobrih razmerah na Jalovcu prejšnji teden, se je spet oglasil Zoran, kljub nekoliko slabši vremenski napovedi. Tudi izbira smučarskih tur je zelo omejena v trenutnem pomanjkanju snega, ki hkrati postaja vse bolj trd in pomrznjen. Ena od vedno lepih možnosti je Kredarica iz Krme, kj
Tudi pri nas se najde zima in medtem ko je v Avstriji snežilo, sem se pridružil Zoranu in Matku na turi, ki nikoli ne razočara. No, skrbelo nas je, da nam bo veter preprečil vzpon na vrh, a pogosto so razmere na terenu drugačne kot se zdijo iz doline. V dolini je bilo konkretno mrzlo, … Nadalj