Viševnik
Točno leto dni je minilo, kar naju je iz Petega žrela izstrelil plaz. V gorah je tudi tokrat snežilo, na Viševniku je snežilo s soncem...
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Točno leto dni je minilo, kar naju je iz Petega žrela izstrelil plaz. V gorah je tudi tokrat snežilo, na Viševniku je snežilo s soncem...
Uživala in martinčkala sva se na grebenu od Kriške gore do Tolstega vrha. Z vrha nas čaka bližnji pogled na Storžičev zahodni greben, desno od grebena se vidi Zahodna grapa, kjer poteka lep turni smuk (z vrha Storžiča do Planine Javornik, v dobrih snežnih razmerah se pripelje vse do Povlj).
Mraz nama je do kože dostavil šele strupen veter, ki je kraljeval pod ozebnikom (in nama uspešno zametal stopinje predhodnikov), a se je V kuloarju lepo pomiril. Nad ozebnikom sva že ob pol dvanajstih zasluženo uživala v sončnem brezvetrju. Pogled nama je uhajal k Jalovcu (v soboto je bil zagotovo obiskan), a se nama je žal mudilo v dolino (zgodba je imela kajpak za naju precej neumen konec in na take 'dolinske' dogovore v bodoče ne pristajam več). Smučarija je bila vredna svojega imena. Ponavadi je najboljši sneg prav v ozebniku, tokrat je bilo spodaj celo bolje...
Za ogrevanje sva presmučala Osrednjo grapo (na vrhu Begunjščice je bila kar gneča), ki je bila v soboto zelo dobro smučljiva (in shojena). Takoj, ko sva prismučala na vrh plazu (ta plaz pada direktno na Zelenico: je ime morda Plaz nad Zelenico?), sva potipala snežno odejo v izteku Grape Y in se odločila za vzpon. Za samo ime smeri se ponujata dve hipotezi, po prvi grapa skupaj z Osrednjo in plazom pod njima tvori črko Y, po drugi Y prihaja iz razcepa grape, ki ima dva izstopa na greben in tako sama tvori črko Y. Smučarska ocena: IV-, zgoraj S5. Do zatrepa grape, 1950m, sva poznala iz prejšnje…
Cesta v Krmo je bila snežena, bankine visoke in snežno nežne, na drugi strani volana pa Mahura Mazda. Do Zasipske planine in nekaj višje ni bilo težav, v klanec je pa Marijana privila plin in z avtom tako uspešno vozila rally, da je bilo veselja konec šele pri zapornici. Vzpon je bil v jasnem vremenu in povsem zasneženem ambientu nadvse prijeten, proti vrhu je sicer vedno bolj grozil veter (katerega sunki so bili zgoraj tako močni, da so naju prestavljali), zaustavila naju je pa prečka čez sumljivo pobočje, ki vodi k Vrhu Snežne konte (pravzaprav je ta del vedno najbolj izpostavljen, 2300m).…
Od Zelenice proti Suhemu Ruševju je lahko tako duhamorno, da te nagrada (beri pogled na kopno nadaljevanje) povsem dotolče. Naju je zlomilo nad prelomnico nekje na višini 1750m. Nadaljevanje do Žleba (sedlo med Palcem in Zelenjakom) je bilo povsem spihano, le tu in tam je bil kakšen ozek snežni jezik. Smučanje do Zelenice je bilo za povrh še hujše od vzpona. Pri zgornji postaji žičnice sva popolnoma nepričakovano trčila na stopinje, ki so vodile navzgor po plazu nad Zelenico. Kljub pozni uri nisva veliko razmišljala in sva šla malce pogledat za stopinjami. Plaz je bil presmučan, prav tako Osr…
Na S stran Begunjščica meče štiri velike plazove. Prvi plaz, ki se izteče pri hotelu, sva od blizu spoznala pred kratkim (navzgor na V greben in po njem na vrh Begunjščice). Drugi ('Levi plaz') pade na smučišče na sredini spodnje sedežnice. Šentanski plaz in Osrednja grapa sta pa klasika. V nedeljo je bila najina želja Levi plaz (brez smuči), ki ima zagotovo povsem lahek prehod na greben, saj sem tam enkrat že sestopal (ampak ta prehod je od zgoraj in spodaj slabo razviden, ker kandidatov mrgoli). Dve leti nazaj sva poskusila od spodaj, pa sva pod grebenom zgrešila prehod in sva morala mestom…
Na Kališč mi j' postal jasn, da bo treba dol smučat k'm drgam in sem 'taxi' naroču za Povle. Sicer sem z vrh Storžiča tud poskusu na jug, pa sem koj obupou. Nasledn poskus je bil v Pet žrel. Na vrh je blo zlo slab zalit, tko da sem plesal balet. Tud prot preč'nc, k' pele na vrh Petga žrela, je blo zarad skal mal ozko, spodnesla me j' pa psiha (po plazu je stvar mal drgač). Skorja me j' dobr znervirala, tko da sem šu nazaj gor. Z vrha sem za konc zasmuču v Zahodno grapo. Na vrh je blo k'r fajn (trdo), le sem pa tja zoprna kloža. Nižje pa za en drek, tko da sem pred Planino Javornik že ornk jam…
Počakala sva na drugo polovico dneva, tako da sva užila vzpenjanje po novozapadlem snegu (višje ga je bilo do 20cm). Pod pršičem je bilo pa lep del poti precej ledeno, tako da je bilo proti vrhu brez derez že kar sitno. Navzdol sva se ledu umaknila in vrhnji del sestopila po grapci direktno navzdol...
V zimskih razmerah je vzpon čez Dolge stene (JV greben) na vrh Grintovca lepa tura. Še posebno v lepem vremenu, ko se po normalki zaradi gneče hodi drug drugemu po nogah. In v soboto je bilo zelo lepo vreme... Greben Dolgih sten je bil lepo zasnežen, gaz je bila potegnjena (trije gorniki so se prav takrat vzpenjali tudi po JV steni Grintovca), tako da nama je preostalo uživanje. Greben sva že prehodila v kopnih in pomladnih razmerah, tokrat sva šla prvič v povsem zimskem ambientu. In morebiti je v snegu še najlažje. Greben je zahteven le v zadnjem delu (od vznožja kratke JV stene navzgor). Na…
Veter je na Vršiču že močno pihal in megle so vrhove neusmiljeno zavijale v temo. Spet sva bila zelo pozna (beri zadnja), zato pa zelo hitra, saj je bil sneg za vzpon zelo primeren (gaz je bila trda bob steza, tako da je šlo najlepše in najlažje z derezami), precej pa je nagajal veter. Na vrhu je tako pihalo, da je bil možen celo 'direktni sestop po zraku'. Za sestop sva se primerno zavila, tako da je bil le nos izpostavljen divjanju vetra. 'Ornk' zimska tura, zasluga za lepoto je šla vetru. Za nama se je vzpenjala še ena izgubljena duša in uživala zaslužene trenutke.
Brezpotni vzhodni greben Begunjščice je pozabljen od gornikov. Veliko k temu prispevajo utečene poti, še več pa obilica ruševja. Turo sva zastavila kot 'krajši sprehod', ki se je zavlekel v dolgo in zanimivo grebensko pretepanje. Z meglenega Ljubelja sva po plazu, ki pada točno proti hotelu, naporno premlela grušč, ki se je ob vsakem koraku podiral. Proti vrhu plazu sva dosegla povsem jasno nebo in kmalu zatem tudi stranski greben, kjer se je izkazalo, da z Ljubelja navzgor vodita celo dva široka gruščnata jezika in da sva midva izbrala tanjšega/desnega. Tu sva padla med ruševje in smrečevje…
Šele od 1800m navzgor je bila prava zimska idila s snegom, sneženjem in vetrom (na Rudnem polju je deževalo in jim je povsem razmočilo blato ;). Nočni/večerni sestop po pršiču je bil lep.
Leva, desna, pljuča in srce se prebujata iz dremeža. Krma, desna noga, leva palica, leva noga, desna palica. Vdih, globok vdih in kar naprej leva in desna. Modro in jasno nebo, dolg izdih, belina naokoli, gaz je odlična, trda, mestoma ledena. Letiva po snežni preprogi, Pleša, Vrtača, Malo polje, in vdih in izdih. Kako lepo teče, kako modro nebo, in belina. Vdih, cop, cop, izdih. Vdih, sončni vdih pri pastirski koči, dolg požirek iz nahrbtnika, izdih. Tako prijetno je danes sonce, toplo. Vdih, zadihana sva, in preznojena, a letiva z užitkom. Leva, desna, sonce, modrina in izdih. Nov sneg pod A…
Počasi je dozorela želja, da bi še letos malo posmučala, samo kam iti. Zapisi o razmerah niso preveč obetavni in razen Turskega žlebu skomin ni. V najinem rokavu je še močnejši adut. Ampak od tam ni nobenega zapisa. Verjetno je bil premalo obiskan, mogoče je celo tako fantastičen, da ga nobeden noče deliti ;) V Planici je bilo ob pol desetih še oblačno. Tamar je bil polno zasnežen in tudi nebo se je že jasnilo, a zjasniti se ni hotelo. Spodaj sva imela udobne stopinje, višje sem gazil in skorja je v ta 'namen' hudo naporna. V ozebniku sta se iz oblakov privalila dva 'pešaka', na vrhu naju je…
Vremenarji so imeli v nedeljo hudo slabo vreme, za nas ostale to ni veljalo ;) Na vršacih smo se ves dan kopali v soncu in snegu. Midva sva izbrala Prisank, saj je bila Mojstrovka že polno zasedena ;) Prisank pozimi tako vabljivo sameva, da se mu je težko upreti. Pot je bila na najino veselje shojena (trije gorniki, dan/dva pred nama). 'Zimska' smer se le malenkostno razlikuje od grebenske poti mimo Prednjega okna. Takole so naju vodile stopinje: na greben (ki se dviguje k Prisankovi rami Kraj sten) sva prilezla direktno po grapi (kratka bližnjica), jeklenicam in klinom nad Prednjim oknom sva…
Ljubelj. Osrednja grapa. Vrh. Šentanski plaz. Ljubelj. Malo časa. Kratka muzika. Snega je malo. Pod grapo in v njej je mestoma napihano. Povsod je brez podlage. Prijetno dopoldne.
Planina Blato - Planina v Lazu - Lazoviški preval. Imela sva čudovit dan in vsi okoliški vrhovi so se kopali v soncu. Posebno lep je bil pogled na Spodnje bohinjske gore. S prevala sva nadaljevala pod pobočjem Debelega vrha. Snežna odeja se je hitro odebelila in razgiban teren 'gorindol' je dodatno poskrbel, da sva bila na Hribaricah šele ob treh... Na Kanjavec sva se vzpenjala po desni strani naravnost na greben in po njem na vrh (sonce se je počasi kopalo v zahajajočih odtenkih, za kontrast je bilo pobočje na drugi strani grebena v 'temni' senci). Sestopiti sva nameravala direktno navzdol n…
Popoldne. Gora sameva. Vsi so že sestopili. Pričaka naju neslišna belina. Na vrhu je hudičevo mrzlo. Prsti na nogah brez problemov zmrznejo. Brezskrbno divjanje navzdol. Ne gre. Snega je premalo. Izkupiček je črn noht. In čista pljuča.
Snega do vrha Male Mojstrovke je bilo presenetljivo malo, nekaj več snega je šele na glavnem grebenu in to na napihanih mestih. Greben je bil v nedeljo prijeten sprehod. Ravno prav zasnežen, ravno prav sončen in zelo zelo samoten. Z oblegane Male Mojstrovke sva se po stopinjah umaknila na Veliko. Shojeno je bilo tudi nadaljevanje vse do najvišje točke Mojstrovk, 2372m (ta kota presenetljivo nima imena, saj se za vrh Velike Mojstrovke ponavadi določi vzhodna kota: 2366m). Nadaljevanje do Zadnje Mojstrovke je bilo še deviško. Brez večjih problemov sva 'zgazila' na vrh, tu sva prečenje zaključil…