In potem včasih prav zaradi tega odreagiram prehitro, impulzivno in tudi preden stvar dobro premislim. Da pa bo mera polna sem v nekaterih stvareh povrhu še stari romantik, ki v ljudeh vidi samo dobro in to vedno postavi na prvo mesto, no nemalokdaj pa potem spoznam, da sem prav naiven, ko tak
pa najbrž ne bo....Okoli Velike noči leta 2004. Slabo leto pred tem, torej za moj trideseti rojstni dan, sem pokadil zadnjo cigareto in tako nezavedno stopil na pot, ki bo v eni točki prešla v obsedenost, obsedenost z športom, obsedenost z kilami, z kilometri in še čim. Ampak, začnimo na
se pa trudim, da bi vedel veliko, predvsem o tem kako si polepšati življenje, kako si kako stvar v življenju olajšati in predvsem kako si kako stvar olepšati.In danes je to res enostavno, vse kar je potrebno je to, da znaš izluščiti prave informacije, ki pa jih je danes roko na srce res ogromno in j
bo naslednja slaba dva meseca moj začasen dom. Tak kot vedno, ko grem za dalj časa v tujino je to tudi tokrat pač službeno, seveda pa to ne pomeni, da se skoz samo dela...Prvi vtisi. Kaj naj rečem, vožnja do juga Albanije je kar izziv, še k sreči sva šla na pot dva, kajti vožnja traja celih 16
ja sedaj pa že lahko temu tko rečem. Po mojem sem v podobni formi kot sem bil na zadnje pred več kot 9 imi leti , pri kilah sem skoraj tam pri obsegu pasu tu tu sem pa kar precej ojačal zgornji del, se pravi prsa in rame. V glavnem po slabem letu, ko sem se odločil, da se poskušam spravit
bi se lahko reklo zadnji zbirki knjig, ki jih berem vzporedno. Kar pogumno ni kaj. Torej v branju imam zadnjo v seriji Rimljanov od Scarrowa, potem berem naslednjo v vrsti vohunk od Silve, pa še eno o Himalajskih podvigih, a daleč najboljša je bila knjiga od Guentherja Steinerja, ki ga poznate
je beseda, kjer vsi malo zastrižemo z ušesi. No tokrat sem zasledil, da bo država dala denar pri nakupu e-koles. S tem seveda bi radi spodbudili, da bi se zaradi tega več ljudi v službo in po opravkih namesto z avtom vozilo z kolesi. Ja, če bi to zares dosegli bi bilo več kot odlično, ker bi s
fascinantno ali pa bi bilo bolje rečeno nerazumljivo… Saj še sam ne vem. Gre namreč za dejstvo, da ko takole opazujem ljudi okoli sebe jih velika večina ne zgleda prav zdravo. Kaj imam v mislih, ko tole rečem, no pa zakaj sem prišel do takega zaključka. Torej zadnje čase kar dosti hodimo po kopališ
športam, še zašpilam kero na harmoniko in vmes najden še dosti časa za skupen čas, ki ga preživim z družino in pa ne boste verjeli še v službo hodim.Ja za vse to si najdem čas, seveda, pa tu naj takoj povem, da pač mi nismo lastniki kake velike vile z hektarjem zemlje okoli ali pa vikenda na m
ravno tako se počutim nekaj zadnjih dni.Ampak preden nadaljujem z zgodbo najprej, kot se v lepi slovenščini reče, "disklejmer". Ne nisem ne naiven še man pa začetnik v spletnem nakupovanju, kvečjemu bi lahko rekel, da imam dolgoletne izkušnje s temi vrstami nakupov, saj sem že pred 15 in več l
tako, kot si mislimo. Ker pač očitno obstaja vsesplošni občutek, da če nekoga gledaš na družbenih omrežjih o njem potem avtomatsko vse veš a ne...Sem naredil nekaj poizkusov, da dokažem, da temu pač ni tako. Najprej sem objavil na storiju eno staro sliko, no ne glih staro, pa malo starejšo v k
doživlja vsak na svoj način. Eni ga doživijo, ko si nekaj kupijo, spet drugi, ko nekaj dobrega pojejo, tretji ko grejo na kaka potovanja...Jaz spadam med tiste, ki res ne rabijo veliko, včasih mi je dovolj, da samo pogledam skozi okno se ozrem na okoli in sem srečen, največkrat pa doživljam ta
se zbiraj ob lepih vikendih na smučiščih in č nebi res mel rad zime in športa na smučeh bi jih vrgel v kot in se šel sprehajat ob Dravi.Ampak res, ker pač smučam že od kar pomnim na kilometer spoznam smučarja in prav na živce mi gre, ko opazujem kupe ljudi, ki so oblečeni v najdražja možna obl
ta beseda mi pride na misel, ko pogledam naokoli, ko grem skozi mesto. Mesto, ki je v času, ko je zunaj topleje še kar polno pešcev in kolesarje, pa se v času, ko temperature padejo malenkost pod ledišče spremeni v mesto ljudi, ki se tiščijo v avtih in stojijo še v večjih kolonah v centru. Pa
posledično nato tudi boljši oče, boljši mož, to je vse kar si želim v prihodnosti. Ker je pač ravno čas, ko si vsi nekaj želimo, je to vse kar si jaz želim. Je pa lansko leto bilo zelo prijazno do mene in mojih bližnjih, res smo preživeli eno mirno leto, brez kakih pretresov ali težav. Je pa
mesec, ko dobim občutek, da enih hočejo nadomestiti vse tisto kar jim nikakor ne uspe skozi leto. Trgovine bojo vsak čas poknile pod težo vsega ljudstva, ki se zgrinja in nakupuje vse živo, največkrat točno to, kar nikoli ne bodo potrebovali, ampak ker je december je pač treba. To se potem odr
ker se bliža konec leta in še letni čas je ravno pravšnji za branje dam na brzino še mal priporočil za vse ljubitelje knjig.Najprej eno slovensko. Mojca Širok je napisala nov roman, ki se tokrat dogaja v okolju inštitucij EUja. Čeprav je knjiga dokaj kratka pa tako preskakuje med udeleženci in
ki sem jih začel letos pisati so do nadaljnjega na mrtvi točki, nekako nimam volje do pisanja, je pa tu odlomek iz tega, kar sem do sedaj uspel napisati....V prepad. Čeprav sem šele dobro začel s svojo tekaško kariero, če gledam to kako dolgo sem do takrat tekel, pa sem bil glede kilometrov,
se je začela nekje v aprilu, ko sem videl, da pa sem se malo preveč sprostil in, so se mi začeli kilogrami malo nabirati. Pa saj ne, da nebi skoz migal, seveda je šport stalnica, a vseeno je to premalo, sploh, če se malo preveč sprostiš pri hrani, tak kot sem se jaz.Torej nekje v aprilu je pad
kar se tiče materialnih stvari. Ravno včeraj sem menjaval gume na avtu, ker pač zima je tu in brez zimske opreme pač ne gre. No v glavnem, da ne dolgovezim, med čakanjem sma z malim hodla po salonu in gledala nove avte. Ni kaj v petih letih od kar smo mi kupli avto pa do sedaj, se zdi, kot, da