Prespali smo v Gmünderski koči. Po dobrih izkušnjah z ne preveč zgodnjim začetkom ture smo se po zajtrku (ob normalni uri) odpeljali do Kolnbreinskega štuberla. Presedlali smo na kolesa in se ob jezeru odpeljali do mostička. Ažmi je na koncu prepešačil s počeno zračnico. S smučmi na hrbtu do planine
Držali smo se pravila, da na Kölenbrein ne smeš iti prezgodaj zjutraj in bili zato nagrajeni s super turo. Malo pred deseto smo zakorakali s smučmi na nahrbtniku čez snežne flike do sredine žleba, kjer se začne zvezna snežna odeja. Zmehčan sneg je bil prijeten za vzpon. Čez lepo zalit žleb smo se na
Z glocknerske ceste sva opazila, da bi se dalo priti po snežnih zaplatah vse do grebena ob Mauskarscharte.. Skušnjava je bila prevelika. Nekaj metrov od parkirišča žičnice na Schareck sva stopila na smuči in uspela z enim samim prestopanjem pridi skoraj 300 metrov visoko - najprej po ostankih smučar
Zgodaj zjutraj sva zapustila garažo pri Francu Jožefu in nesla smuči do razgledišča (Wasserfallwinkel). Tuneli so danes tudi že uradno odprti, snežišča za njimi pa so pričeli čistiti. Pogled na dostop do Oberwalderske koče je bil grozljiv - sneg je skoraj v celoti pobralo, kar pa ga je ostalo, se je
Pon. 24. 6. Schoenfelderspitze 2653 Pot do Riemanns haus iz MariaAlma je po zemeljskem plazu sanirana, snezisca pa se je oskrbnik koce lotil kar z motorko. Vrsni greben je kopen Tor. 25. 6. Breithorn 2540, je snezna tura, grebensko precenje cez Mittelhorn, Achselhorn do Ingolstaedter haus je kopn
Za praznik sva šla v Malto. Ko sva parkirala na koncu ceste kar nisva mogla verjeti očem, koliko snega je sonce pobralo v dobrem tednu dni. Do snega je bilo sicer potrebno nesti smuči samo kakšnih sto metrov, vendar pa je snežni jezik v žlebu postal že zelo ozek - v nekaj dneh se najbrž ne bo dalo i
V nedeljo smo se popoldne pripeljali na Franz Josefs Hohe. Namesto napovedanega oblačnega vremena in dežja nas je pričakalo sonce. Zadnja dva tunela sta bila uradno zaprta. Petega smo še obhodili, skozi šestega pa raje sprehodili. V Oberwaldersko kočo smo prišli ravno na večerjo. Gostov ni bilo veli
Za drugi cilj smo izbrali Hohe Riffl. Do njega vodi bolj dolžinska kot višinska tura. Se pa pred vrhom postavi kar pokonci. Vzpon je bil spet enostaven, vreme še lepše, razgledi še bolj kičasti. Smučanje enako odlično kot iz Johannisberga. Namesto nazaj do koče smo se vzpeli še na Srednji Bärenkopf.
V tem času je bila smučarija seveda le stranski produkt ture, zato se je bilo treba zadovoljiti z (niti ne tako skromnimi) drobtinicami. Par tednov nazaj, ko so bile razmere za smučanje še optimalne, pa na žalost ni bilo pravega časa. Pripeka pa bo v kratkem skrčila obsežen del smučljivih površin.
Tudi nas je vremenska napoved dodatno motivirala, da smo se v četrtek zvečer zapeljali do koča Glocknerhaus (hvala Alešu za namig). Zjutraj pa zarana skozi tunele (dva sta še vedno zaprta). En obvoz zahteva pri prečenju snežišča kaček več previdnosti. Na smuči smo stopili na koncu ceste. Za sprememb
Včeraj smo bili na zadnji turi sezone. Smučali smo z Ankogla in Srednjega Schwarzhorna. Imeli smo super smučarijo, sploh čez Ankoglov ledenik. Tudi smuka s Schwarzhorna ni bila slaba. Zgornja varjanta čez njegov mini ledenik je še lepo zvezdna (spodnja varjanta, ki gre proti Južnemu Schwarzhornu, n
Je bilo treba izkoristiti zadnji dan pomladi za zadnje pomladansko smučanje. Z bigfootkam čez Slovensko mimo koče na vrh ledenika. Sneg je zmehčan in malo posut s kamenjem, ni prav hudo, ampak brez kakšne raze ne gre. Smučanje je bilo zaradi ponvic in kratkosti smuči nekoliko "pretresljivo"
Od celotne grupe TSKO-jevcev smo za zadnjo turo ostali samo trije. Odločili smo se ,da gremo pogledat za Akom. Začeli smo poletno po slapovi, prvi jezik snega pa je speljan skoraj do krnice,pod tremi macesni. Pri treh macesnih je pobočje že kopno, novo snežišče se pa začne malo desno , nekoliko višj
Morala sva iti pogledat, ali so razmere okoli Kölnbreinskega jezera res tako dobre, kot to pišejo poročevalci in ni nama bilo žal. Tokrat sva bila tako zgodnja, da še cestnine nisva mogla plačati - videti je, da se blagajna odpre okoli sedmih. Na koncu ceste sva parkirala brez težav, saj je bilo par
Že (ali pa šele?) v mraku smo na parkirišču nalepili kože na smuči, žal so pa te morale romati na hrbet! Na poti proti koči Osnabrücker je Luka glasno razmišljal, da bi bil raje nekje na morju, pa smo ga prepričali, da je tudi tu vse kot na morju: bilo je prijetno toplo, luči hotela Malta so mežikal
Oberwalderska koča je bila čez vikend zasedena in smo zamenjali cilje. Najprej smo šli gledat izhodišče za Brennkogel iz juga, pa je bilo bolj zeleno kot belo. Zato smo se odpeljali na severno stran do Fuscher Törla. Brennkogel je tudi s severne strani precej kopen in splazen. Pobočje Klobna je bilo
Že v soboto smo si ogledali razmere za vzpon na Spilmann. Varianta ob jezeru in ob potoku ni bila vabljiva, je pa kazalo, da so zvezni snežni jeziki v smeri letne poti od Glocknerhaus. Prespali smo v Glocknerhaus. Zjutraj smo se zbudili v jutro brez oblačka. Ko smo štartali pa je bil Kapuziner že ov
Nizke Ture: Gesaeuse NP: Vrhovi samevajo, koce so odprte in prazne. Nevarna izpostavljena snezisca bodo preprecevala vzpone vsaj se do julija, kakor pravijo domacini. Mozno je bilo priti: Sreda: Planspitze 2117 cez Peternsharte ( snezisce v grapi) ,stena kopna, dol po Wasserfalweg (bp) Cetrtek: G
Aleš je že vse podrobno opisal . Razmere so res za pravo spomladansko smuko. Seveda se je pa vreme iz minute v minuto spreminjalo. Veter je bil na trenutke moteč. Sneg pa drži, kljub temu, da smo bili razmeroma pozni. Nekateri so že smučali, ko smo mi šele vstopili v grapo. Zaradi poškodbe sem venda
Marijan si je zaželel vsaj en turni smuk v letošnji sezoni in z Maretom sva bila seveda takoj za. V torek smo se med nevihtami odpeljali v Malto. Prespali smo v "taokroglem" hotelu. Celo noč je močno pihalo, zjutraj smo se zbudili v oblačno jutro. Po dobrem zajtrku smo se pogumno odpravil