Ker nisem za vikend dobil nobenega soplezalca, sem po dolgem času skočil v gore samo hodit. Malo sem prebiral Miheliča in knjigo Severni pristopi, kjer sem zasledil turo od Srednje Ponce do Vevnice. Nedaleč stran se nahaja še Jalovec, zato sem vse tri vrhove povezal v eno turo. Zjutraj je v dolini b
Nedeljo (10 dni nazaj) z zelo ugodnim vremenom za plezaje v severnih stenah sva z Nejcem dodobra izkoristila. V jutranjem mraku sva se s kolesi (močno priporočam, saj je kolo nazaj grede zlata vredno) zapeljala po dolini Mrzlih vod. Še dobra ura hoda in po dveh urah sva bila pod steno. V sosednjo sm
Tostran reke Piave se raztezajo gore skrajnega jugozahodnega dela Karnijskih Alp, ki se tako zgledujejo po svojih znamenitih sosedih, da jim pravijo kar Furlanski Dolomiti. Ko zagledaš tiste ostre špice in strme stene, se zdi poimenovanje kar na mestu, čeprav najvišji vrhovi segajo “le” do 2700 m. V
Podaljšani vikendi so super, sploh če mi jih uspe tako dobro izkoristit, kot mi je to uspelo tokrat. Dva dni letenja s padalom, en dan frikanja in en dan v hribih. V severni steni Grintovca sem našel eno 500m dolgo, a povsem neznano smer, z zanimivim imenom Kovkov sindrom. Vstop je na najvišji točki
V Julijcih na oni strani zahodne meje kraljujejo strme stene v katerih se vrstijo čvrsti oprimki in kvalitetna varovališča. Nikakor pa ne bi mogel trditi, da se v steni bohotijo številni klini, ki so v bistvu tako redki kot soške postrvi v Rabeljskem jezeru. Ravno dobro sva se ogrela na dostopu v sv
Letošnji (podaljšani) julijski vikend smo se, tako kot že desetletje doslej, zbrali člani in prijatelji z vseh vetrov v čudovitih Dolomitih. Tokrat smo ponovno taborili v kampu pri Cortini d'Ampezzo, kar je bilo prikladno izhodišče za plezanje v okoliških gorah, tistih zelo blizu in tistih malenkost
Po dolgem času sem Martina prepričala, da si mi pridruži v hribih. Zbujanje sredi noči za odhod v hribe je zame postala že rutina. Zbor DM ob 5ih proti dolini Vrat in na Škrlatico, čez travnik v gozd, po zložnem kolovozu in nazaj strmo v gozd porasel z rušjem in macesni. Od razpotja smo nadaljevali
Poletje je, plezamo dolge smeri po naših hribih in odštevamo dneve do zime. A poletje je tudi čas, ko vikend z društvom preživimo v Dolomitih. Nekateri plezajo, drugi hodijo po okoliških vrhovih, tečajci plezajo svoje prve dolge smeri z inštruktorji... V soboto sva z Urbanom plezala Tretji steber v
6 dni Alp je pustilo veliko lepih spominov, razgledov in novih dogodivščin, ampak tudi kar nekaj prelitega znoja. 1.dan sva se z Nejcem odpeljala pod Gran Paradiso in se povzpneva do koče Rifugio Chabod, kjer sva v bližini koče, v toplih spalnih vrečah, preživela udobno, a kratko noč.2.dan sva bila
Iz daljnega Irana je za nekaj dni na dopust prišel Aleš. Zato sva izkoristila priložnost in lepo vreme, da sva skupaj odšla nekaj preplezat. Aleš je imel nekaj bolj ambicioznih želja, a ker nisem ravno uplezan, sva izbrala eno izmed klasik v severnih stenah Mojstrovk - Steber revežev. En izmed možni
Letos se mi je že večkrat zgodilo, da se je vreme odvilo drugače od napovedi. Ker je za nedeljo bilo napovedano lepo vreme dopoldne in plohe popoldne, sem si skupaj s Katjo zbral neko lažjo smer, da bi lahko do prvih ploh že bila nazaj pri avtu. Zato je padla odločitev o SV razu na Malo Kalško goro.
Za začetek letošnjega dopusta sva se z Baro odločila izkoristiti vročinski val in noč preživeti nekje visoko pod milim nebom. Za cilj sva izbrala Rodico ki je obetala lepo kuliso tako za sončni zahod kot tudi vzhod pa tudi trave ne manjka. Skrbelo naju je le še ali bo vreme zdržalo (zahodne in sever
V soboto 6.7. je Anže povabil dva vajenca na prvo plezanje večraztežajne smeri. Pofočkala sva se jaz in Benjamin in zgodaj zjutraj smo krenili proti Vršiču. Na srečo, se je za šoferja javil Benjamin, ker je bila 6:15 zame še povsem nenormalna ura, po celodenvni turi na Skuto prejšnji dan. Anže pa z
Med tem, ko so ostali tečajniki izvajali resne podvige, smo se Matej, Uroš in jaz podali na feratkanje, ravno primerno za vzdrževanje forme in splošnega dobrega razpoloženja. Dan smo razdelili na 3 cilje, od tega smo realizirali 2. Prvi cilj je bil ferata Grančišče/Mojstrana. Ko smo prispeli na park
Zbrana ekipa, 5:00 Dolgi Most, plan Pihavec po poti Tineta Miheliča. Parkirišče v Vratih je bilo že nabito polno. Urno smo se podali na pot ter s hitrim tempom dosegli sedlo Luknja. Večina pohodnikov, ki so nam delali družbo na poti, se je usmerilo čez Plemenice na Triglav, ekipa S sosedov proti Tre
Vremenska za vikend je bila tako tako. Lepo sobotno dopoldne, nevihte popolne. Zato se je za vikend turo izbrala neka hitra klasika, z malo dostopa in sestopa - Severni raz Male Mojstrovke. Ob prihodu pod steno pa gužva. Nekje dve navezi zelo nizko v steni, dve drugi še čakata na vstop. S Katjo malo
Ko greš plezat v naših hribe veš, kaj te čaka. Dve uri (in več) dostopa in še prav toliko sestopa. A povsem novo dimenzijo temu da smer Milijarda v severni steni Rjavine. Pot do stene se začne s skoraj tri urnim dostopom. Kljub vročim junijskim dnevom je dostop prijeten. Hodiš skozi gozd po senci, k
Za prvo skalno plezarijo letos sva z Nejcem izbrala Tomažev steber v Grintovcu. Dokaj kratek dostop (slabe 2 uri) in sestop, primerna dolžina smeri, solidna opremljenost s klini in lepa plezarija so zagotovo dejavniki, ki govorijo v prid smeri. Večino težjih raztežajev je suvereno vodil Nejc, jaz pa
Ura zazvoni ob 5.15 in zmenjeni smo za plezanje z našim mentorjem Janijem. Slabo organiziran frenetično mečem opremo v nahrbtnik in ker sem kot ponavadi pozen, zmanjka časa za veliko potrebo. Ta podatek v tem momentu še ne igra pomembne vloge, a bo ključen kasneje. Poberem Mateja in Janija in med pr
Vsi navdušeni nad novo naučenimi manevri smo mladi alpinci komaj čakali, da se "gre kaj plezat v resne hribe". A ker se z multipiči šele spogledujemo, se je plezanje v visokogorskem športnem plezališču nad planino Korošica zdela idealna kombinacija. Dnevi so že dolgi in nekateri se vozimo iz ravnins