Zima v visokogorju se letos kar noče posloviti, zato se tudi ne spodobi zaključiti smučarske sezone. Pomlad v doline počasi, a vztrajno vendarle prihaja in v Vratih je bilo občutno manj snega kot pred 14 dnevi, ko smo s Stenarja prismučali vse do parkirišča. Hkrati se tudi kažejo posledice dolge zim
Prvomajska v osrčju najbolj divjega gorskega sveta pri nas. Kot smo načrtovali, se je zgoraj vsaj za nekaj časa lepo zjasnilo, da nam je bilo kar žal, da nismo šli na kakšen bolj razgleden vrh. Vendar glede na še vedno velike količine snega in visoke temperature je bilo bolj pametno ostati ponižen.
Za nami je sončen vikend z najlepšimi pomladanskimi razmerami – le da je letos bistveno več snega kot običajno v tem času in je smuka še toliko boljša. O Stenarju vedno pišem z navdušenjem in tudi tokrat ne bo drugače. Razgiban vzpon na ta mogočen in izredno razgleden vrh ter strm spust v Vrat
Načeloma ni neobičajno, da zima aprila še opleta z repom. V teh dneh se je sicer zdelo, da smo sredi januarja – le dolgi dnevi in visoko sonce so izdajali letni čas. Tako smo tudi pomladanske ture zamenjali za zimske in čeprav smo se to sezono naužili pršiča … no, smo ga zaužili še nekaj
Tudi na južnih straneh Kamniških Alp je smučarska sezona še odprta. Slavi me je že vsaj en mesec nagovarjala za tole turo, pa sem se upiral zaradi nošenja v spodnjem delu. Tokrat sva končno šla, kljub ne najboljši vremenski napovedi in obetom o smučarskih razmerah. Na koncu sem se kvečjemu hudoval,
Pomladna tura v zimskem vremenu sredi aprila. Letos je že kar (preveč) običajno, da prehajamo iz enega v drug ekstrem … Zjutraj v resnici niti ni bilo tako zelo mrzlo in tudi snega je na Gorenjskem padlo manj kot na jugu države. Pogled izpod Črlovca proti Kukovi špici ni bil najbolj obetaven,
Prva misel ob omembi Mojstrovk bi lahko bila: že spet!? Morda res, kar pa ni nujno slabo, če to pomeni: že spet lep dan, že spet krasna tura z daljnimi razgledi in super smuškimi tereni. Ob obilici snega in z obeti dobrih razmer se ponujajo številne možnosti vzponov in spustov, tako da vendarle ni v
Prišel je čas za Grintovec – nedvomno mamljiv smučarski cilj, kjer pa je treba ujeti prave razmere. Danes je bil torej naš dan! S turo smo začeli pri Suhadolniku in za uvod nas je čakalo nekaj hoje skozi pomladanski gozd. Že kmalu se sicer pojavijo zaplate snega, a praktično gledano je vse do
Zima 2.0 na prvi pomladni dan. Že dolgo nas ni tako zeblo, a danes je bilo vredno stisniti zobe za krasno turo v vedno čudovitem okolju – da o naravnost enkratni smuki sploh ne govorim! Pestra zasedba se nas je zbrala malo pod kmetijo Ancelj in brez odlašanja smo v polni zimski opravi zastavil
Lep krog nad Dleskovško planoto, kjer že celo večnost nisem bil s smučmi. Upali smo na nekaj novega snega in sončno dopoldne, zato smo se odpravili precej zgodaj, kar se v hribih praviloma obrestuje, čeprav se pogosto izkaže, da bi bilo pol ure prej še bolje. Novega snega pa je bilo, približno, nekj
Po tednih pomladi se je vrnila zima. Kdo ve za kako dolgo, zato je bilo treba znova v omari poiskati toplejše obleke in zjutraj skuhati čaj za na pot. Z Marušo sva se zjutraj odločila za Rodico, saj naj bi tam zapadlo največ snega. To, da preko tega grebena rado piha in se čezenj vlečejo … Nad
Po dolgem času je bil na obisku Zoran, skupaj z Matkom, in spet je prišel čas za VDV. Na sončno nedeljo smo seveda pričakovali gnečo, a česa podobnega si nismo predstavljali – mislim, da celo sam Veliki Draški vrh, v vseh milijonih let svojega obstoja, še ni doživel takšnega navala! Zdi se, da
Sonca in smučanja po domačih hribih se pač ne bomo naveličali, pa če bodo takšni pogoji še tako dolgo trajali. Danes torej na klasiki v vedno čudovitem okolju pod Jalovcem. Načeloma gre za poznopomladansko turo, a saj smo ob takšnih temperaturah čisto zmedeni in smo šli na senčno stran Alp. Že v Kra
Skoraj neverjetno se zdi, da je bil še prejšnji vikend tak ekstremen mraz, nato pa je v le parih dneh iz trde zime nastala pomlad. Takšna nihanja gotovo ne obetajo dobrih in varnih razmer, zato smo se odpravili na prostrana in položna pobočja Raduhe. Parkirali smo pri Radušniku in kakšnih 15 minut n
Po tednu odurnega deževnega vremena se je zima vrnila v velikem slogu. Arktični mraz z zelo suhim ozračjem ter svež sneg na veliko podlage so ustvarili nezamisljivo lepe podobe in daljnosežne razglede. Po meglenem pršičarjenju na Krvavcu najprej na hitro na Zelenico, pozdravit sonce po dolgih turobn
Hrušk tam gori resda nismo našli, smo bili pa zato toliko bolj navdušeni nad obiljem sonca, razgledov in seveda – snega. Februarsko sonce v navezi s prihajajočo otoplitvijo že kaže moč. Kljub temu nas je na severni strani pričakalo dovolj pršiča, da je bilo vredno dveh spustov. Tretji spust s
Letošnji januar je v mnogočem poseben, drugačen ali pa kratkomalo čuden. A če se omejimo zgolj na razmere v hribih, že naravnost izreden. Ravno to je lahko dobra tolažba za pobeg od tiste čudnosti v dolini … Neobičajna je tudi sporadičnost in neorganiziranost mojih objav v zadnjih mesecih; so
Čudoviti zimski dnevi še kar trajajo, kljub vmesni odjugi in vetru, ki sta še dodatno začinila že tako zahtevne snežne razmere. Sta pa med drugim tudi okovala v led bogato obložene smrežake, tako da bi lahko šel ledno plezat po smrekah!? Atraktivnih pogledov to zimo vsekakor ne manjka. Tudi tura na
Še en krasen zimski dan; mrzel, da je kar škripalo, vendar na soncu in brezvetrju prav prijeten tudi za posedanje. Veter je bil v zadnjih dneh pridno na delu in nad gozdno mejo so razmere precej neugodne. Tudi zato prvotno nismo imeli namena do vrha Viševnika, a na tako lep dan je bilo seveda vredno
Te ledeno mrzle in sinje modre dni velja izkoristiti za obisk globoko zasneženih vršacev, katerih gozdovi se zde zakleti v ledeni oklep kot v kakšni pravljici. Kako opisati občutke, ko pohajaš v tako neprijaznem okolju, težko obtežen z vso opremo, pa se zdi gibanje na smučeh skorajda lahkotno? Vsi n