
Po poti XIV. divizije – 9. etapa
Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9

Divizija si je po napornem pohodu v hudi zimi privoščila dan in pol počitka v okolici Okroglic pod Lisco. Normal 0 false false false X-NONE X-NONE

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9

Divizija se je s Kozjanskega umaknila v zavetje Bohorja, od koder je začela napadati Nemce. Najbolj odmeven je bil napad tomšičevcev in šercerjevcev na premogovnik na Senovem, ki so ga uporabljali Nemci. V noči z 9. na 10. februar 1944 so onesposobili veliko rudniških naprav. Bračičevci so isto noč

Znameniti 310 km dolgi pohod XIV. divizije (Tomšičeve, Šercerjeve in Bračičeve brigade) na Štajersko, katerega namen je bil v tej pokrajini okrepiti partizansko vojsko, se je začel 6. januarja 1944 v Suhorju v Beli krajini. Po skoraj mesecu dni pohoda čez hrvaško ozemlje so v noči s 6. na 7. februar

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9

Zelo sneženi Lipanci je sledila še ena zimska dogodivščina, Vršič. Ne najvišji slovenski cestni prelaz (1611 m), na katerega najprej pomislimo ob tem imenu, ampak njegov soimenjak, 1737 m visok vrh. Tam sva že bila, tokrat pa se nama je po daljšem času spet pridružila Marjana. Predlagala je krpljanj

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9

Trentarskemu uvodu je sledilo hribolazenje. Pri planini Kuhinja sva parkirala na plačljivem parkirišču (S 46.241302, V 13.663104) z mizama in klopmi, straniščem ter tablama Planina Kuhinja in Pod Krnom. Poleg hribolazenja je bil najin cilj tudi najti spominske plošče trem padlim partizanom na Velike

Svoje vsakoletno Posočje sva 22. junija 2022 (da, še predlanske »dolgove« imam) začela s Trento, lepim in zanimivim zgornjim delom soške doline. Čez Vršič sva se odpeljala s kar dolgim seznamom postankov. Najprej sva se ustavila ob 48. serpentini (824 m) in se sprehodila do spomenika

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9

Lani 17. junija sva se po 18 letih še enkrat podala iz Gorenje vasi na Javorč (leta 2004, ko sva šla tja prvič, še nisem pisala spletnega dnevnika). Parkirala sva pri osnovni šoli Ivana Tavčarja (Trata 40; S 46.101688, V 14.140401). Veliko parkirišče, namenjeno uporabnikom športnega parka

Boč je bil že dvakrat najin cilj, tokrat pa sva ga le dodala moji »domislici«, ki se je porodila ob članku v Delu. Tam so namreč pisali o tako imenovanih klopcah ljubezni, ki jih že od leta 2013 postavljajo na lepe razgledne kraje po naših hribih. Zdaj jih je že 50. Ob dveh okroglih številkah, 10 in

Lani 12. junija sva se odpravila na Velo polje. Parkirala (cena 15 EUR na dan) sva pri Planinski koči (bohinjskih prvoborcev) na Vojah (Stara Fužina 233, 690 m; S 46.309987, V 13.882388). Od koče sva odšla navzdol po cesti, zaprti za javni promet, mimo razlagalne table o Vojah in po robu p

Po prvem obisku Vrat, med katerim sva iskala spomenike, povezane z gorništvom, so nama ostale še štiri spominske plošče, posvečene ponesreče- nim v Steni, za katere sva izvedela iz raznih virov. Ko sva se 3. oktobra spet peljala v Vrata, so na koncu Mojstrane pravkar po- stavljali zapornici. Parkirn

Potem ko sva prejšnji dan zastavila po že znani poti in cilj dosegla po novi, sva pri vrnitvi v dolino ravnala nasprotno. Mimo Hubertove lovske koče in Koblarjeve spominske plošče na 1490 m do kažipotov na 1475 m čez 10 minut sva sicer še šla po poti prihoda, tam pa sva jo zapustila in sledila kažip

Normal 0 false false false X-NONE X-NONE <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false" DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="9

Letos sva se končno odločila obiskati ploščo v spomin Tinetu Miheliču pod Pihavcem. Komaj verjamem: danes mineva že 19 let, odkar je za vedno zaspal na »balkonu« s pogledom na Triglav. Ko sva v vabilu na spominski pohod ob deseti obletnici tega dogodka prebrala, da je iz Vrat do spominske plošče tri

Lanski Jazz Cerkno sva si popestrila ne le z vzponom na Porezen, ampak tudi z raziskovanjem soteske potoka Pršjak, ki izvira pod Brdarjevo domačijo na Vojskarski planoti in se izlije v Trebuščico blizu zaselka Krtovšče. Tiste dobre pol ure vožnje iz Cerknega do Gorenje Trebuše so nama odišavile nešt