Zjutraj sva ta prva vlekla vzpon po SZ strani, kajti sledi so bile zapihane in težko sledljive, tako da sva v spodnjem gozdu vlekla na novo. Višje sva jih spet ujela, a so šle še višje potem nekam v tri krasne in se končale 200 višincev pod vrhom. Potegnila sva prečko v levo in v vpadnici vrha pod r
Zgodaj zjutraj jo mahnem iz Ljubelja. Do Zelenice ne piha preveč tako, da vreme kar spodbudno. Od roba smučišča do 1700 m nad. višine bilo potrebno gaženje. Nato naprej trd sneg, vse spihano in močan veter. Kljub vetru dosežem vrh in hitro nazaj. Smuka na vrhu je bila trda in "rodeo". Nato je sled
No, pa nam je uspelo. Ja, kaj le, se boste najbrž vprašali. Ne pripeti se baš pogosto, da se zmore na kup nagomiliti toliko še vedno mladega duha in na belih strminah vesoljnemu svetu pokazati, kaj pomnijo in še zmorejo njihove spodnje na smuči pripete ekstremitete. Akoprav je od časov, ko so na zim
Nismo si delali utvar, da danes ne bo navala, ampak vseeno je bilo treba iti…. Lepa gaz od planine do vrha, snega dovolj, ne pa ogromno. Prvih cca 100 višincev z vrha precej zakloženo, potem pa je treba malo poiskati - po vpadnicah večinoma zvoženo, na skrajni desni v gozdu se je pa še našlo dovolj
Štart par ovinkov pred Radušnikom in lepo po špuri proti Loki. Od Loke naprej sama vlečeva špuro in višje kot greva bolj je megleno.Kljub temu, da oba poznava Raduho se loviva, ampak vseeno nama uspe.Na vrhu mrzlo, vetrovno in megla. Odsmučava kar po poti prihoda ker raere ne dopščajo drugače.Male R
Potem ko smo v minulem tednu neumorno osveževali spletno stran ARSO, upali na hitro preobrazbo snega in iskali varen, a nov turno-smučarski cilj za vikend, nam ni ostalo drugega, kakor da krenemo po poteh vidnega štajerskega performativnega umetnika, ki je na Ojstrniku, med Avstrijo in Italijo, neka
Snega dovolj, pri Jurežu nekaj pred 8h minus 6. Vreme sicer oblačno, na vrhu je seveda vleklo, razmere dobre za smučanje. Po senožeti, zlasti na levi (gledano navzdol) še precej celega, oba mostička snežena, na dnu se izplača zaviti po celem na spodnjo levo cesto. Niti približno nisem začel prvi, p
Debu vrh ima pri meni že od nekdaj mesto nekakšnega lepšega brata Viševnika. In po včerajšnji uživaški smuki na Viševniku, so bila pričakovanja danes visoka. Žal pa je zgornjo flanko krasila tanka skorjica, ki ni omogočala popolnih užitkov. Povsem ob robu grebena je bilo po pripovedovanju sotrpinov
Če je bila dopoldanska ŠPŠ po prijateljevem izboru pa je popoldanska tura moja. Gondola me dostavi v Visarje direktno v restavracijo na pozno kosilo kjer se komaj odtajam od dopoldanske zime. Pogledi pravljicni. Kot pricakovano vidim smucarske sledi, kar pomeni, da ne bo potrebno gaziti. Zato obeduj
Pri odcepu za kočo Corsi je trenutno prostora zgolj za tri avtomobile, kar je bilo danes za enega prevec. Po strnjeni mehki snežni podlagi polni bukovih vej na cesti do planine ne vlecem spure temvec poslusam jecanje obtezenih dreves in razmisljam o natikanju celade. Na planini se veter razzivi in v
Ena luštna popoldanska. Iz Potoka sva hitro po lepi gazi na vrhu. Smučava direktno skozi gozd na sever - malo je že zvoženo, kjer pa ni, pa prav super pršič, je pa celo v gozdu nekaj napihanega. V spodnjem delu po nezvoženem smučava direktno skozi žleb….zoprno srečanje čelade z drevesom… nekaj krvav
Na Pokljuki se dogaja na polno. Tekači, sankači, smučarji, tekmovalci, skupine krpljarjev...redki turaši smo bili danes precej dificitna skupina. Na Zlatih vodah višinomer kaže dober meter snega. Nič posebnega torej, ga je bilo tudi že precej več. Od Plesišča dalje je veter sledil napovedim, a je bi
Ali izzivanje usode? Morda mi ne bi škodilo, če bi si kdaj primazal klofuto.
...mi je dejala turnosmučarka kolegica, ko sem ji povedal, da sva včerajšnjo turo Pod Kriško steno ponovila, ker je bilo prejšnji dan tok dobr.Ob 8h sva prva na parkingu. Špuro, katero smo imeli včeraj na tapeti zapustiva, ko prideva iz gozda. Ampak jo je v difuzni svetlobi ob vseh buhtelnih in grap
Štartamo v Javorniškem Rovtu in po dobro uhojeni špuri smo prav hitro na Pustem Rovtu, kjer nas že pozdravi prvi veter. V 'cik-caku' skozi gozd do poti in prav lagodno do koče na Belski planini. Tu pa veter že krepko razkazuje svojo moč, zato misel na Struško odpade in se zapodimo proti Korenščici.
Smuka z vrha Korenščice in skozi gozd do Pustega rovta zelo solidna. Tudi travnik nad Pustim rovtom dober. Zaradi širine pobočij je še vedno zelo veliko nepopisanih terenov. Cesta pod Križovcem je presekana s traktorskimi kolesnicami, kar občasno pomeni malce rodea. Travnik nad Domom Pristavo pa je
Vzpon iz Jezerc na Krzisce lepo steptan Spust po super prsicu proti Gospinci. Ponoven vzpon in super spust na Jezerca s pomocjo celke.Par super zavojckov po res suhem prsicku
Spust direktno po grebenu do prvega travnika potem malo levo do drugega in direkt dol do Hudega grabna.
Vršiške ceste je, za avtomobile, konec na drugi serpentini. Lokalci pravijo, da je to vsekakor boljše, kot pa avto pustiti pri mostu. Se strinjam, se pa tura zaradi tega omembe vredno podaljša.Nad kočo v Krnici je v gozdu lepa včerajšnja špura, višje sem obljubil, da je ne bom komentiral. Kdor je bi
Do parkirisca nad vasjo Ugovizza kjer ob 0815 prvi parkiramo je cesta povsem spluzena. Hoja je vrhunska. Poklon vcerajsnji ekipi. Sploh visje ko prebijemo oblake in se znajdemo v zimski pravljici. Sonce sicer ze sproza micro plazove, ki preobrazajo flanko. Zato na vrhu ni dvoma, da se bomo najprej s