
Ne vidim razloga zakaj bi kdo hotu tu smučat
Sneg je vecino časa ojužen. Edino na vrhu je dobro. Proge intenzivno ratrakirajo, ker v soboto odprejo smučišče.

Sneg je vecino časa ojužen. Edino na vrhu je dobro. Proge intenzivno ratrakirajo, ker v soboto odprejo smučišče.

Iz Bistrice je urezana zgledna špura naravnost "na gliho". Je utrjena in psi lepo primejo. S Slavo sva šla do šavja pri tretji sedežnici. Navzdol lepo po uležanem pršiču nekje do 100 nmv nad Ravnami. Sledil pa je težak, gost kot redka glina do Bistrice. Celo po strmini smo se morali porivati. No, v

Zelenica je kot New York, nikoli ne spi. Tudi med tednom v vetru in megli ne moreš biti prvi, še manj zadnji. Snega je veliko, pristopne in odstopne smučine so se sproti brisale, a večina njih je odgovorno navigirala ob skrajnem robu glavne strmine. A žal veter v strup prebrača, kar srce si sladkega

Do koče je potegnena spura, naprej je na nekaj mestih zabrisana (veter). Spust po cca. 50 cm vlažnega cevca (še vedno dobro), zadnih 100 višincev pa je težek sneg.

Potem ko sem z lanskim zapisom o mojem prvem obisku Ženiklovca, ki sem ga tedaj oklical za zadnjega, uspel razdeliti slovensko turnosmučarsko srenjo (na t. i. hodače in t. i. smukače) ter razjeziti lokalno prebivalstvo, je sreda dopoldan zaradi pozne ure odhoda in obilice snega klicala k spravi z Ve

Tisti, ki je danes hotel MAX, je moral gaziti sam in se pognati v strmino.Sneg je s podlago dobro sprijet, a nezmotljiv je samo Papež v Rimu.

Na parkirišču je rahlo snežilo z dežjem pri 1 st.plusa.Po nekaj sto metrih le še sneži v brezvetrju. Tako je vse do vrha.Smuko moti le gosta megla v osrednjem delu. Ker je na takem hribu zadeva kljub temu pod nadzorom, sem odšel še enkrat navzgor. Kje bi lahko bolje treniral pljuča in slabo vidljivo

Okolica Velike planine - tu nekje se je vse skupaj začelo. Najprej leta nošenja borda na hrbtu in gaženja po snegu, kasneje prvi vzponi s splitboardom. Vse to za nekaj višincev spusta. Ampak lepih in lahkih višincev - no če si pameten in slediš uhojenim potem.Malo čez 6 se znajdem na prelazu Volovlj

Danes je bilo pa zanimivo. S sedla V Žlebeh je oskrbnik koče včeraj peljal s štirikolesnikom na gosenicah gor in dol in tako naredil, kar sva potrebovala-špuro. Pred nama sta bila dva alpina, ki sta špuro še izboljšala. Sva ju srečala, ko sta se že vračala. Zelo lepa zima, nekoliko bolj gost pršič,

sneg…. Malo prej iz službe, na Ljubelju (cesta spet normalno prevozna) se dobiva s Polono, vzpon nama hitro mine (klepet). Smučarija: kjer še ni bilo zvoženo (se je še kar našlo), je bilo eno samo plavanje po pršiču (ni pa ravno puhec…), malo slabša vidljivost v srednjem delu, sicer pa prava uživanc

Na Vršiču priprave narave na prihajajočo zimo v polnem teku. Megla pa je krojila današnje razmere. Po plazu do prečnice je nekako šlo, nato pa zgolj še tipanje nekam navzgor, pri čemer so bile zametene včerajšnje sledi bolj v psihično oporo, kakor v pomoč. Na greben sva tako pritipala nekje pod sten

Parkirava ob cesti pri Wachtbrücke in brez velikih pričakovanj do planine. Tam naju preseneti pogled proti Sichelwandu - kot da tam včeraj ni bilo nikogar… A so šle vse včerajšnje trume na Grosse Kesselspitze, se sprašujeva. Tudi sicer izgledajo strma direktna pobočja z Sichelwanda lepo zalita, smuč

Dolga kranjskogorska kava z Milojko je povzročila, da me je pod ozebnikom Jalovca na polno zadela prihajajoča vremenska fronta. Vzpon do Malega kota je potekal brez posebnosti, višje se je vreme zapiralo z neverjetno hitrostjo, močan veter, megla, sneženje. Kot, da najstrmejši del ne bi bil že brez

Ob osmi uri zjutraj smo s smučmi na hrbtih krenili s parkirišča pri hotelu, čeprav so redki avtomobili celo brez 4x4 pogona ali verig zmogli na letno parkirišče. Verjetno so tja prispeli kasneje v dnevu, ko se je ozračje nekoliko ogrelo, saj je bila cesta zjutraj mestoma močno poledenela. Vzpon, ki

Dobesedno za zadnjim ovinkom se šele pokaže sneg, do tja pa okoli in okoli vse kopno. Parking pri Leonhardthutte prazen ker smo dokaj zgodnji.Počakamo 15 min, da se malo zdani in gasa po lepo zasneženi cesti.Snega za hojo zadost se pa po nepotrebnem sprašujemo, če se bo dalo odsmučat.Se da in to sup

... je izjavil Ažmi, ko smo opazovali trume, ki so se valile levo od Südwienerhütte v smeri proti Kleiner Pleißlingkeilu. Že parkirišče pri Wachtbrücke (izhodišče za Grosse Kesselspitze) je bilo vse totalno zaparkirano (vključno s cesto), pred odcepom za Gnadenalm je bilo pa še precej huje - ob ces

Na izhodišču smo izgledali še bolj obupano glede na snežno stanje - smuče na ruzrak in gas na peš - čez prve najstrmejše klance, do "prvega znamenja", nekje 45min hoje ... potem zapnemo. Naprej je teren z bregom prijaznejši; tudi snega višje vedno več. Steza je shojena in na nekaj delih zglajena. De


Prvotni plan je bil Hochalmspitze, a sta pomanjkanje družbe in želja po sobotnem spancu pretehtali. Nisem prepričan, a potrebujem novo družbo ali budilko. Skratka pozno zjutraj sem se odpravil na sončno stran Vršiča. No, sončno samo na papirju, hitro sem se namreč znašel v senci severne stene Razorj

Na parkirišču smo s smučmi skorajda eksoti, zadeva se spremeni po dvajset minutnem peš vzponu. Cesta je do ostrih serpentin kopna, višje se zadeva hitro izboljša, predvsem zaradi asfaltne ceste, ki ne rabi prav dosti snega.Čez planino težav zaradi malo snega ni, presenetljivo smo kasneje elagantno o