... je rekel Avstrijec ob začetku spusta. Nama je bilo pa super: smučala sva iz sedla (kjer je pihal zmeren JZ), po žlebu je bilo mehko (10-20 cm novega snega, ni bil pršič), iztek iz žleba je zmerno granuliran (mehka plazovina), nato sva se spustila dol po levi varijanti (ne klasiko mimo slapov, am
...Je Meri opisala bitko za vijuganje po biopršiču...
Na izhodišču smo izgledali še bolj obupano glede na snežno stanje - smuče na ruzrak in gas na peš - čez prve najstrmejše klance, do "prvega znamenja", nekje 45min hoje ... potem zapnemo. Naprej je teren z bregom prijaznejši; tudi snega višje vedno več. Steza je shojena in na nekaj delih zglajena. De
Dobesedno za zadnjim ovinkom se šele pokaže sneg, do tja pa okoli in okoli vse kopno. Parking pri Leonhardthutte prazen ker smo dokaj zgodnji.Počakamo 15 min, da se malo zdani in gasa po lepo zasneženi cesti.Snega za hojo zadost se pa po nepotrebnem sprašujemo, če se bo dalo odsmučat.Se da in to sup
... je izjavil Ažmi, ko smo opazovali trume, ki so se valile levo od Südwienerhütte v smeri proti Kleiner Pleißlingkeilu. Že parkirišče pri Wachtbrücke (izhodišče za Grosse Kesselspitze) je bilo vse totalno zaparkirano (vključno s cesto), pred odcepom za Gnadenalm je bilo pa še precej huje - ob ces
Prvotni plan je bil Hochalmspitze, a sta pomanjkanje družbe in želja po sobotnem spancu pretehtali. Nisem prepričan, a potrebujem novo družbo ali budilko. Skratka pozno zjutraj sem se odpravil na sončno stran Vršiča. No, sončno samo na papirju, hitro sem se namreč znašel v senci severne stene Razorj
Med tem, ko se svet neumorno peha za izjemnostjo smo se na jutranjem kofetu v Vopi brez kakih pričakovanj odločili za teren okoli Mojstrovk. V stilu ordinary terrain for ordinary people! Sej veste ane, bl kokr hočeš bit navadn, bl si v teh cajtih poseben. Odpeketali smo potem proti Vršiču, ki je že
Na parkirišču smo s smučmi skorajda eksoti, zadeva se spremeni po dvajset minutnem peš vzponu. Cesta je do ostrih serpentin kopna, višje se zadeva hitro izboljša, predvsem zaradi asfaltne ceste, ki ne rabi prav dosti snega.Čez planino težav zaradi malo snega ni, presenetljivo smo kasneje elagantno o
V dolini še neobetavno, ampak v vasici pri cerkvi lepa zimska idila. Kava, taka prava italijanska, v vasici pred turo, še polepša vzdušje. Glede na večinoma senčno lego se je našel še pršič, tudi še ne zvožen. Za smučanje z vrha je premalo snega, s sosednjega koluarja pa se lepo smuča.Odločila sva s
Topel veter s primorske je napihal vonj po spomladanski smuki, na poti sem razmišljala, da ne bo več dolgo, ko bomo z letno opremo spet hodili tukaj gor. Pa ravno smo jo pospravili. Na pobočjih izven gozda 10 cm finega suhega snega, ki je dodal k užitku vijuganja med balvani in smrekami. Ta del je b
Do Tamara zasnežena pot, čez gozd narejena bob steza. Od gozda do vznožja cca. 10 cm napihanega snega. Strmina trda, a ni ledena. 1/3 ozebnika narejene stopnice, 2/3 jih ni (sproti zasujejo od vetra), 3/3 malo bolj trdo a dober. Od ozebnika do vrha lepa pot po grebenu. Spust do ozebnika po 20 cm nap
Ob obilici idej, a ob pomanjkanju snežne beline zanje, smo se na koncu usmerili na turno pohodništvo proti Dobraču. Parkirali smo eno oštarijo pod zadnjim parkiriščem in tako v turo stisnili še nekaj senožeti desno od ceste. Navzgor po tem pobočju do ceste in po njej na vrh. Za spust se je polovica
Popoldansko pešačenje do 1500 metrov nad Dovjem bo, vsaj upam, kmalu (dokler se razmere ne spremenijo) za pozabo. Višje je star in nekaj cm novega mokrega snega. Nad kočo je današnji novozapadli ostal neobdelan od vetra. Nekaj deset metrov pod vrhom ga je odpihnilo do stare trše podlage. Najprej sem
Ob vožnji proti izhodišču pri domačiji Zraunig smo bili že skeptični, kje bomo smučali, saj do 1500 mnm praktično ni snega, le cesta je bila na precej delih poledenela. Ko se že skoraj obrnemo 700 m pred ciljem, se vendarle odločimo, da gremo pogledat do izhodišča. Tam pa kar naenkrat belina. Nekaj
Mogoče si smučarija skupaj ne zasluži ocene 5*, a je bil zadnji spust z Auerniga na sedlo Mokrine za 5+. Gartnerkofel na vrhu je zvožen, izpod svežega snega se ven kaže trava. Zatonz Lukom z vrha smučava po ozkem žlebu na desni strani dolgledno. Pri najvišji postaji žičnic zavijeva pod severne stene
Zjutraj se začuda prebudimo v dokaj mrzlo jutro (-začuda :) ) . Zapiha veter in v nosnice se ujame vonj po snegu, vendar na oko ga ni nikjer.Zato se poslužim ogleda kamere ( Miklavž na gorjancih), in na ekranu se prikaže le rahlo zasneženi travnik z le nekaj cm južnega snega.Ki pa me navduši in napo
Sanje vsakega turnega smučarja. Dopust, modro nebo, toplo sonce, brezvetrje in pa seveda pršič! Vse to danes pri zahodnih sosedih. Cesta iz Sella Nevee proti Pecolu je bila zjutraj ravno prava za hiter vzpon - nekaj cm ledu, pokritega s pet cm pršiča. Do planine Larice tako pohitim kar peš - je bilo
Pričakovanja so bila nizka, upanje za dobre razmere je vseeno bilo... je pa z bližanjem izhodišča padalo. Na parkirišču pri Camosciou 4 cm poprha, podlage praktično nič. Višje hitro več novega snega, tako da sem na smuči stopil po dobrih 50 višincev. Nekaj prave podlage šele na približno 1350 m, tud
Je zaenkrat v hudem pomanjkanju snega.Popoldan v močnem vetru, v takšnem, da podlage do koče Vrtača skorajda ni videti, odidem na Zgornji plot. Veter v zatišju servisne ceste da možnost zbrati misli, a pod Šentancem in do zeleniške koče so spet na prepihu. Višje začuda veter ni moteč. Plato na vrhu
Veliko se je pisalo, da bo zapadlo veliko novega, tukaj ni bilo sledu o snegu. Spodaj je bilo malo poprha, da se je dalo hoditi in pripeljati do avta. V gozdu nadležna skorja, zgoraj pa kombinacija ledene podlage in napihanega snega po kotanjah, ki je vsaj omogočil dokaj varno smučanje, drugače bi