Tudi jaz sem že nekaj dni gledal Golico. Za vzpon sem izbral malo drugačno varianto kot Metod. Z avtom ob Belem potoku do odcepa ceste za Menten. Po kolovozu 100 višincev peš potem je pa šlo po snegu s kakšnim metrom po iglicah. Pot pripelje direktno na Planino Možine (na karti Stol ni vrisana). Nad
Tokrat sva se odločila za domač teren. Šla po sledeh Aleša, pri čemer so nama pomagala njegova navodila, dopolnjena s sledjo GPS. Parkirala sva na Planini pod Golico ter se zapodila po delno zasneženih travnikih v gozd. Vročina je snežno odejo že zelo prizadela in gozd je komaj še smučljiv. Šla sva
Start ob sedmih zjutraj na smučišču pri spodnji postaji gondole na Peco. Žičničarski uslužbenec je kljub zgodnji uri zaračunaval startnino (5 eur). Takoj zatem se s za somišljeniki veselo zaženem proti cilju. Vzpon do Siebenhutten sem opravil še v samoti od tam še nekaj višincev na vrh Knipsovaega
Golica direktno z vrha dol me je vedno mikala. V TS srenji se je šušljalo, da tam domačini in poznavalci imajo svoje skrite linije, ne spomnim pa se kake konkretne objave. Dostikrat sem tudi na karti gledal, kje bi se najbolje prišlo gor in nato dol. Fotka Mirota na Snežaku izpred nekaj dni mi je po
MONTE CROSTIS (2250m) 17.februar 2019 Zopet stara klapa (Igor, Hari, Milan, Marko, Martin, Miro) ob 5:30h iz Šempetra. Preko Tolmezza, Sutria, zavijemo za Ravascletto in od tam do vasi Tualis. V vasi zavijemo na ozko cesto za Monte Crostis. Pripeljemo se do drugega ostrega ovinka na nv ~1000m
Kot se ne menja kure, ki nese zlata jajca, tako se ne menja Rodice, ki podarja turnosmučarske presežke. Poznavajoč omenjeno trurnosmučarsko aksiomatiko so se štirje variantni (https://www.snezak.si/slovar/?l=v ) turni smučarji odločili repetirati sobotno Rodico. Po hibridnem vzponu (op. p.: kombinac
Pocas gre zima na poletje , pa smo sli na soncek. Laufarska na planino krasna, na vrh speljana diretisima preberlaufa, fajn za stegna. Firn povsod, vroce, razgledi nori. Rehidracija bila pri jezeru uspesna. Skratka lep dan :))) Kategorija: Razmere
Po zelo ledeni cesti smo z avtom odnehali dva ovinka pod vrhom. S Cenom sva se odpravila proti Mojstrovkam,Irena pa na Nad Šito glavo.S smučmi brez težav na Vratca,potem jih je smiselno nekaj časa nesti in nato spet brez težav do vrha. Smučanje do izravnave uživaško in nato še vzpon na Veliko Mojs
Tereni nad Pecolom so bili danes oblegani z vseh strani,le Škrbina nad Cijanerico je v glavnem samevala saj je plaz po sredini odnesel skoraj ves sneg. Mi smo se odločili za Vrh Strmali,jaz pa sem potegnil še do Rumenega spodmola pod Montažem. Po ne prav debeli snežni podlagi sem odsmučal do žensk
Ker se je v zadnjih dneh Rodica jela omenjati abnormalno pogosto, se turnosmučarski kvartet odloči pogledat, kaj zanimivega tam dogaja. Primarna zamisel je vključevala start iz Laškega Rovta, a je ob napovedanih pomladanskih temperaturah le prevladala zdrava kmečka razsodnost in kvartet se odloči za
Pravzaprav sem sotrpine poskušal zvabiti na sosednji hrib Creta di Rio Secco, ki me že nekaj časa mika, ampak... Začeli smo na ovinku pri bivši kasarni Marta Lariti. Od zadnjega sneženja ni bilo nobenih sledov. Poskušali smo slediti tracku na Sella Madrizze. Vzpenjanje skozi gozd posejan s skalnimi
Danes pa ena taka, za dušo. Kar lepa četica se nas je nabrala in smo oddrajsali čez Prevalo na našo Kaninsko stran. Pa po že rahlo ojuženem snegu do okna v Prestreljeniku. Zadnje metre na peš. Smuka po ojuženem kot aprila, a zelo lepo smučljivo. Spet en fajn dan tam gor na belem igrišču. Mete se. K
Sva imela cilj, pa ni slo, na Savinjsko sedlo. Z avtom skoraj do obracalisca, najprej na smuceh, nato nosiva, od platoja pa zopet na smuceh. Po spodnji varianti, da se izogneva plazu izpod ostenj Turske. Do prvega skoka ni problema, tam malo preizkusiva stabilnost, drzi, smuci na hrbet in gor. No, 3
Danes sem imel odlično smuko po travnikih in gozdu Krnesa ter po Ramšakovi in Kugovnikovi planini in mimo kmetije Kugovnik. Presmučal sem ca. 420 vm od skupnih ca 760 vm. Ostalo sem naredil peš, ker je bilo do ca. 1100 m pomanjkanje snega. Dobro smuko pa sem si pošteno prigaral. Do opuščene kmetije
Glede na kičasto vreme sva se s kolegom odločila porinit po cesti na mangartsko sedlo. Avto sva pustila na parkirišču, tudi možno parkiranje malo naprej pri verigi. Zaradi kar nekaj novozapadlega snega pa je dostop po cesti iz Predela mogoč samo do zadnjega predora, naprej zaradi neustrezne opreme i
Vreme in sneg kar vabita po dopustu in sva šla. Cilj Rodica. S pomočjo zajle na Vogel, na kavo in s sedežnicami na Šijo. Če se da švercat in šparat korake potem grem na zajlo. Smučanje na Suho kar Ok, nič presežkov, lepo smučljivo. Potem pa pse na smuči in greva. Skozi žleb smuči na ruzak, potem pa
Vrtača – Osrednja (Y) grapa (okoli 2150 m) 300 m, zgoraj 100 m S4+ Namen je bil sprva zelo skromen; popoldne malo prezračiti bronhije po preboleli gripi. Sredi tedna pa to ni najbolj enostavno, saj je kapitalizmu treba dobesedno ukrasti nekaj uric, za katere pa te potem kar nekaj časa skrbi, kak
Turnosmučarska druščina Goriške se je tokrat pridružila prijateljem iz CAI Gorizia pri ponovitvi njihovega lanskoletnega obiska Sicilije. Po večernem letu v Catanio se nastanimo v Nicolosi.Zjutraj spremenimo smer vzpona, saj zaradi povečane aktivnosti vulkana prečenje gore ni možno. Zapeljemo se na
Snežnik 1796m Veliko izbire v trenutnih razmerah za naše vrhove verjetno ni. Pa smo šli v domače okolje in bila je dobra izbira. Pse smo dali na ramena in vso pot je bilo trdo in malo poledenelo (občasno kak centimeter pršiča). Hitro je šlo na vrh, potem pa lepi razgledi v Kvarner s Cresom , prek N
Če sem bil v enem mesecu dvakrat gor,že mora nekaj bit na temu kuclju.Ampak danes je bil en poseben dan.Razmere fantastične,vreme bp.brezvetrje,ki je tukaj tako redko kot v Patagoniji,pa še prjatla Kauko sem imel za družbo.Od Jureža na vrh,nato spust z vrha na SV do gozda,nazaj na vrh.Tam klepet z š