Astrofotografija je vse prej kot lahek hobij. Nov teleskop imam sedaj en dober mesec dni. In hočem vam pokazati na primeru slik Saturna, kako sem iz čistih zmazkov, ki sem vam jih kazal en mesec nazaj, napredoval do slik, ki jih snemam danes. Moral sem spoznati teleskop, se naučiti pravilno izostrit
Sonce je spet zelo pegasto: Wolfovo število je danes kar 288. Poleg tega so glavna skupine peg obrnjene proti nam. Tako, da v kolikor v naslednjih dneh katera izmed njih izbruhne, bomo lahko konec tedna spet videli severni sij. Tokrat sem prvič slikal Sonce z s ta velikim teleskopom. Najprej me je b
Manj je Lune vidne, daljše so v povprečju sence in zato je vsaj na pogled (vsaj meni) lepša za videti. Ravno takšna je bila videti danes zjutraj, pol ure pred sončnim vzhodom. Slikal sem jo s teleskopom GSO 254 mm z 0,5 x reducerjem – torej pri goriščni razdalji 637,5 mm – z barvno kamero [
Končno sem dočakal vreme primerno za astronomijo. Izkoristil sem ga za slikanje planetov Jupitra in Saturna. Jupiter sem slikal prvič in moram reči, da sem za čisto prvič zadovoljen, saj se lepo vidi nevihte v atmosferi planeta. Kljub temu, da je premer Jupitra za 11 Zemljinih se zavrti okoli celotn
Komet C/2023 A3 (Tsuchinshan-ATLAS) se še vedno vidi, ampak je znatno izgubil na svetlosti in je le še okoli 6. magnitude, kar pomeni, da je na skrajnem robu vidnost s prostim očesom. Opazoval sem ga samo 15 min, potem pa se je spet pooblačilo oz. mi je ušel za streho naše hiše. Slikal sem ga [̷
Galaksije so gravitacijsko vezane združbe milijard in milijard zvezd, ostankov umrlih zvezd, oblakov prahu in plina. Čeprav so bile mnoge galaksije znane že stoletja, so astronomi vse začetka do 20. stoletja mislili, da vsi ti objekti ležijo znotraj naše Galaksije. Šele Edwin Hubble je leta 1924 dok
En mesec zaradi katastrofalno slabega vremena nisem videl Sončnega vzhoda. Vendar je bil pa zato današnji zelo zanimiv. Čez Sonce so mi prileteli kar trije avioni in ogromno ptic. Zaradi oblakov je nastalo nekaj zelo zanimivih atmosferskih optičnih pojavov. Slikal sem s 120 mm refraktorjem z Mylar s
Kljub temu, da zaradi svoje težke bolezni ne morem v hribe, me izredno moti kaj se dogaja z našo lepo naravo; predvsem s hribi. V zadnjih letu dveh letih so se skorajda na vseh izhodiščih za poti v gore pojavili parkomati z nerazumno visokimi parkirninami. Vse pod pretvezo “varovanja” na
Najprej moram priznati, da sem bil eno leto zaposlen na področju jedrske industrije in sem tudi sodeloval pri enem izmed rednih remontov Nuklearne elektrarne Krško, o čemer sem že pisal: https://bojanambrozic.com/2019/10/28/kako-je-delati-v-nuklearni-elektrarni-krsko/. Od takrat, ko ne delam več na
Večji, kot je premer objektiva (zrcala ali leče) teleskopa, večja je njegova ločljivost in več svetlobe zbere v enakem časovnem intervalu. Zato je večji teleskop (če predpostavimo enako kvaliteto optike) vedno boljši od manjšega. Pomembna informacija o vsakem teleskopu je tudi njegova goriščna razda
Po nič koliko neuspešnih poizkusih sem končno videl komet C/2023 A3 (Tsuchinshan-ATLAS). Komet je bil s prostim očesom viden kar 45 min. Žal mi je zatajil Seestar – ni se hotel povezati z mobitelom, kar se mi je zgodilo čisto prvič. Zato so vse slike posnete z mobitelom: s 15 do 30 s dolgo osv
Res ni sreče z vremenom: tako, da bo v torek zgleda ena in edina možnost za opazovanje kometa Tsuchinshan Atlas. Na nebu so bili cirusi, kar je preveč, da bi lahko opazovali megličaste objekte na nebu. Luno pa sem lahko slikal; tudi pri večjih povečavah. Slikal sem s teleskopom GSO 254/1275 mm s 5 x
504. dan bolezni. Slikal sem ptiče z novim teleskopom na drevesu sredi vasi. Gre za pustovko, škorce, srako, kosa in grlico. Drevo, na katerem so bili vsi slikani ptiči, je od mojega balkona oddaljena okrog 80 m, kar je ravno na skrajni spodnji meji tega teleskopa, da sem še lahko izostril sliko. Sl
V tem slabem vremenu drugega kot Lune skozi oblake nisem mogel slikati. Kometa C/2023 A3 tako niti nisem poskušal poiskati. Bo treba počakati na razjasnitev, ki bo najbrž šele v torek. Upajmo, da bo takrat komet še svetel.
Vreme je to jesen naravnost obupno: v treh tednih, kar imam teleskop sem imel samo eno na pol jasno noč, pa še to s slabim siingom. Bolj važno je, da se mi na srečo zadnje dni zdravje izboljšuje najhitreje v zadnje pol leta. In to me seveda od vsega najbolj veseli!Zvečer sem znova upal, da […]
Po 10. maju 2024 smo spet dočakali močno geomagnetno nevihto – stopnje G4. Ta je bila po intenziteti le malo šibkejša od majske, ki je bila najvišje stopnje G5. Vendar je bila predstava severnega sija zaradi obupno slabega vremena veliko slabša. Severni sij sem s prostim očesom videl od doma k
Najprej moram povedati, da je to test, ki ni sponzoriran v nobenem primeru. To pišem iz lastnega veselja (no, bolj dolgčasa), ne zaradi kakšne dobrobiti! Teleskop sem seveda kupil z lastnim denarjem za točno 749,50 €. Seestar S50 imam sedaj 2 meseca in sem z njim zelo zadovoljen. Moram reči, da mi j
Severnega sija nisem videl, ker je bilo oblačno. Sem pa zaradi oblakov videl “gorečo” Luno. Ponoči nas je zadela kar močna geomagnetna nevihta. Sicer ne tako močna, kot 10. maja letos, ampak vseeno dovolj, da je bil severni sij viden s prostim očesom tudi iz naših krajev. Žal je bilo na
Saturn: zloženih najboljših 5 % izmed 5098 zajetih sličic s programom AutoStakkert. Slikal sem s teleskopom GSO 254/1275 mm s 5 x barlowo lečo – torej pri goriščni razdalji 6350 mm. Slike sem v gorišču teleskopa zajemal z barvno kamero Uranuc-C. Čas ekspozicije posamezne sličice je bil 23 mili
Meglica Konjska glava ali B 33 je ena najbolj znanih meglic na nočnem nebu. Leži v Orionovem pasu ob zvezdi Alnitak. Zato jo je zelo enostavno najti. Žal v amaterskih teleskopih vizualno ni vidna. Njena lepota se pokaže samo na fotografijah. Gre za t.i. temno meglico, kar pomeni da gre za velik obla