Prejšnji dan z Vogla na Komno, seveda naslednji dan nismo šli samo v dolino, ampak se povzpeli na Bogatinsko sedlo in od tam po grebenu mimo Vrha nad Gracijo pridrsali na Lanževico. Misel o podaljšani turi na Veliko Babo smo opustili že na Bogatinskem sedlu, saj se je s primorske strani vreme kisalo
Pogoji v gorah so trenutno odlični za strme smuke. Sončno ponedeljkovo jutro, redni tedenski sestanki odpadejo, direktorji so na službeni poti. Odločitev je hitra. Lahka oprema v nahrbtnik in proti Ljubelju. Na parkirišču nekaj avtomobilov, brez pretirane gneče. Sneg se začne po približno 15 minutah
Na Begunjsko Vrtačo sem se dobesedno - sprehodil čez Lenuhovo smer. Vikend je poskrbel, da je šlo čez smer bataljon ljudi. Okel cepina sem uporabil le v spodnjem skoku, čez ostali del smeri, sem se le opiral nanj. Peš sledi so globoke, a trde in kompaktne.Z Ljubelja sem ves čas smuči nosil na hrbtu,
Danes sva se s Tinom Svetino odpravila proti Velikemu Vrhu. Stena naju je kmalu po začetku ture neprijetno presenetila, saj je bila s snegom precej skopa. Na najino srečo so se višje razmere hitro izboljšale. Vstop v steno je bil precej zanimiv, saj je bilo potrebno kar nekaj plezanja. Prehod v grap
Smo tudi mi poskusili od Suhadolnika...in če najdeš pravo pot (podrtim grapam takoj nad Suhadolnikom in pred nekdanjim razcepom pod Taško se je najbolje izogniti takoj ob mostičku ceste v levo na z markacijami označeno stezico in potem z dvema levima obvozoma po grobem kolovozu, pred omenjenim nekda
Parkiramo na "zimskem" izhodišču pri mostu, nekaj sto metrov pred kočo Gmünder Hütte. Parkirišče je bilo prazno. Gozdna cesta je že spodaj bogato zasnežena, višje, na višini koče Villacher Hütte (2194m) je snega malo, a tam kjer se ga potrebuje za vzpon in kasneje za smučanje ga je dovolj.Na momente
Prva na parkingu, na plazeh sva kolebala med Široko (Stol) in Dolgo (Vajnež) rižo, izbrala sonce ... V prejšnjih dneh je nekaj obiska bilo, zato ponucava "najino" varianto iz Široke riže direktno na vrh; ozek in strm prehod na široko vzhodno vršno pobočje je bil zalit. Od Stola so čez greben kipeli
Danes se nas je nabralo nekaj več, Peter je imel za cilj Cijanerico, kjer še ni bil, štirje smo planirali Curtissons, kamor ne gremo prav pogosto, eden pa Vrh Strmali. Od Petra se poslovimo na planini, ostali do gazi v levo, ki vodi čez greben in na pobočja Curtissonsa. Že prej so se nabirale meglic
Ker je v zadnjem času zelo malo ažurnih opisov razmer v naših gorah, dodajam današnji zapis s ture med Voglom in Komno.Startal sem ob 5. uri pri spodnji postaji nihalke na Voglu ter se proti vrhu odpravil po Žagarjevem grabnu. Smuči sem nosil približno pol ure, nato pa sem jih moral zaradi ledenih r
Vzpon po Y, ki je imel lepo narejene stopnice, sneg še vedno suh. Z vrha spust na Smokuški plaz. Prvih 50m krasen zaglajen suh sneg, nižje pa beton do konca. V srednjem delu se začne obsežna plazovina, vendar ne moti preveč. Levo od nje se najde kakšen trak napihanega snega, de se malo oddolži za be
Start mal čez sedem iz Podna. Do sedla Belščica so potrebni srenači. Na vrhu sedla je prijetno toplo (v bistvu vroče) in od tam naprej do vrha srenačev nisva več potrebovala. Zgoraj smuka vrhunska v trdem suhem snegu. Nato prečenje v mokrem snegu vse do sedla Belščica, kjer je zgoraj par 100 m dobre
Na smuci se s kamniške strani lahko stopi nekje na visini 1.250 m, prej se jih pa pol ure nese. Razmere zjutraj med cca 7 in 10 uro zjutraj odlicno pomrznjene do Kamniškega sedla, srenači tu pomagajo. Dalje do vrha Brane pa odlicen kompakten presenetljivo suh sneg, ki smuci do max strmine spet s po
Od Borovniškega jezera smo šli navzgor po Jagovčevi riži, navzdol pa po SZ žlebu.Smuka v zgornji polovici ni bila slaba, spodaj pa beton do avta. Sneg je spodaj zelo pobralo - pristopna gozdna cesta je v zadnjih izdihlajih - smo šli 2x malo peške.Fajn dolga tura v domačih hribih.
Plan je bil podaljšan vikend na Komni. Robo na žičnico in gas. Ker pa včeraj tovorna ni vozila, smo se z nihalko zapeljali na Vogel in se sprehodili do konca sedežnice Šija. Ker nam pobočja Vogla nekako niso delovala preveč ziher za prečenje, smo se spustili po trdem snegu skoraj do planine Zadnji V
Ker se je zmanjšala nevarnost za plazove, je bilo treba nekam višje v hribe. Gnečo na Kozjaku od prejšnjega vikenda sva zamenjali za mir v Veliki dnini. Pot navzgor je bila pestra, zgubili sva eno srenačo in eno rokavico in na najino presenečenje oboje našli na poti dol.Gor grede je bilo kar trdo, d
Vreme danes je bilo res popolno.Zjutraj ob 7ih na izhodišču v Logarski že kar nekaj avtomobilov. Zadnji kilometer ceste je zaprt, ampak se da lepo hodit po njej in odsmučat. Vzpon do izvira Savinje na pol kopen. Naprej snega dovolj. Na melišču pod Turskim žlebom že precej ojuženo. V žlebu pa super z
Danes na drugo stran, iz Innerkremsa, pod vrh Bärenaunocka. Po lepo poteptani cesti do transformatorja, nato po poteptanem kolovozu do planine Bärengrubenalm. Dalje preko mostička in po lepo speljani smučini do pod vrha. Sneg spodaj še pomrznjen, višje uležan suh pršič. Pozna se, da je v torek sneži
Navzgor po cesti mimo kmetije in po lepi smučini do sedla in na vrh. Lep topel dan, precej obiska. Sneg že skoraj predelan, odjenjal je ravno prav, da je bila smuka navzdol polna veselja in uživanja.
Kak kilometer stran (Begunjščica) so bil cel teden vrhunske razmere, bi bil kar razočaran, če v Žlebu med Palcem in Zelenjakom smuka ne bi bila na podobnem nivoju. Pri Podnarju parkiram zgodaj, tako zgodaj da sem bil prvi. Travnik logično trd, v gozdu ne morem po špuri, kjer zdrsuje za vrat zlomit.
Glede na razmere sva se odločila, da pogledava na Faningberg. Najprej ob smučišču (dovoljeno) do koče Planika, Od tu po redkem macesnovem gozdu v popolni samoti na greben in od tam najprej na Zechnerriegel. Od tu do vršička Fanningberg. Smučina lepo potegnjena, ni kaj. Navzdol pa po nekem čudežu ka