Smer sva preplezala v okviru tabora KA na Kriških podih. Smer sledi žlebu ob robu enega od značilnih stebrov JV stene Planje. V smeri sva našla 3 kline, nekaj sva pustila še svojih, predvsem v težjih raztežajih. Najtežji prvi raztežaj (V+) niti ni toliko težak kot neroden, saj za noge malo zmanjka stopov in se je treba kar nekako prekobacati čez balvan v kaminu :smesko:. V drugem raztežaju sledi pokončen IV+, v tretjem pa neka čudna plošča nedoločljive težavnosti, sitna predvsem zaradi slabega varovanja. Zadnje težko mesto je kamin (V), ki pa se ga ta obplezati po levi, ampak je tudi tam kar…
Končno sem preplezala Colatoio :) veliko šalčk v rahlem previsu, skala je top.
Včasih bi človek rad plezal, a ima vesolje druge plane. Kljub omejenemu časovnemu oknu sva s Šefom zadnji dan zarinila v najdaljšo smer. Verjetno ni pomagalo, da sem malo zgrešil prvi štant in sva se zato prestavljala, pa tudi ne, da sem na tretjem 10 minut gradil hobotnico. Za številne kvalitetno zataknjene trikame pa se ne bom opravičeval nikomur. Kakorkoli že. Ko sva si izračunala, koliko časa bi potrebovala za podvig, sva ugotovila, da bi se ob prihodu v dolino počasi mračilo, naju pa bi čakala še pot v Slovenijo. Če bi šlo vse po planu! Ker nisva psihopata, sva raje izstopila po gredi za…
Tokrat z malo zamude, ampak vseeno - da ne gre v pozabo! Zadnje dejanje zlate generacije. Ne nek lep vikend v aprilu 2026. V divjini zahodnih Julijcev: Kot še vsakič doslej, smo tudi letos dočakali pomlad, ki pa sivemu volku prinaša mešane občutke. Lansko leglo je namreč zaključilo z zimskim izobraževanjem, zato bo to zadnja skupna tura v sklopu alpinistične šole. Ko na zbirnem mestu – izvoz za Gameljne – pregleda trop, opazi, da je tudi tokrat manjši kot na začetku zime. Premnogi so gore zamenjali za primorske stene. Tam je življenje enostavnejše. Da bi lažje držali krimpe, so si kratko…
Smer je precej bolj vertikalna kot se je spomnim in ponuja kar lepo plezo kljub nizki oceni. Štanti so skladno s spominom še vedno lepo v senci tudi med pripekanjem opoldanskega sonca zato jo z veseljem priporočim komurkoli. Ana je še drugič ta dan povedla navezo čez smer in trenirala zatikanje metuljev ter zank za luske. Sam pa sem po skoraj enoletni pavzi in treh dneh plezanja v Paklenici v tej smeri potrošil še zadnjo energijo.
Splezati to smer je bila moja želja letos, a ni bilo tako lahko najti še enega navdušenca. Potem se je kljub utrujenosti le zagrel Tomi. Smer je res lepa in zelo lepo navrtana. Le po detajlu v 6b+ ne vidiš svedrovca in moraš zagrizti na zaupanje, da ga boš kasneje zagledal. Sicer pa je psihološko nenaporna. Prvi štirje cugi so mi bili sicer podobne težavnosti, ne glede na to, ali je pisalo 5c, 6a, 6a+ ali 6b. Povsod je bilo treba malo pogledati, se napeti in narediti gib. Sicer pa smer ne utruja preveč, saj je kljub relativno visokim ocenam smer pretežno 5a-5b z mnogo šalcami, a detajli so…
Tole je pa kr težko. Po treh poskusih sem le skočil do stranca, nakar sem ugotovil, da tam še ni konec težav. S kompletom sem se le privlekel čez. V bistvu se človek vpraaša, če ni bolje zadnjih 10 m na vrh narest po drugi strani, kjer se malo popleza, ampak isto bi lahko rekel skoraj za vsako smer :| pač zadnje nerešeno vprašanje alpinizma. Spodnje 5ke so pa zelo luštne in zjutraj lepo v senci. Predzadnji cug nekoliko težji in bolj pokonci. Navrtano zadostno in veliko možnosti za trikame. Priporočam.
Po navrtani Lambi še ena smer na kline, ki pa je bila orientacijsko malo bolj zoprna, saj na vstopu nimaš pregleda nad steno. Zato sem verjetno vstopil kakih 15 m preveč levo in se potem v prvem raztežaju prebijal čez strme trave v desno, a prišel sem v smer. Soplezalka je v izraziti levi prečki skoraj doktorirala, jaz pa sem vmes iz dolgčasa dobil zanimanje za botaniko in nabral dve sukulenti za posadit doma. :) Višje gori je soplezalka hotela nadoknaditi izgubljeni čas in kot v prejšnji smeri pobegnila v prelahek svet, ki je bil prej III kot VI+. "Takole brez detajla pa že ne gre" in spet…
Glavni raztežaj je za obliznit vse prste. Kompaktna ježkasta skala, čudoviti prehodi in konsistentne težave. Med lepšimi cugi v rangu te težavnosti. Lep skrit in miren kotiček v zatrepu Robanovega kraljestva. Hvala Anji in Alini za super smer. Midva sva imela mega dan.
Lepa smer. Vmes dva mal podrta cuga. Zadnja dva cuga pa res lepa. Ko dosežeš rob stene sledi še 100m poplezavanja do vrha. Detajl smeri je sestop...
Spektakularen ambient. Kratko in sladko. Z nekaj kapljic prelitega potu proti vrhu zajede, ampak je šlo na pogled. Pa sama dva v celi skali.
Prva proper ne-mentorska smer, hvala Gašperju za spodbudo in odličnega soplezalca:) Vrhunska plezarija, težji raztežaji so polni klinov, za ostale pa je fino met s sabo en komplet metuljev, sploh za šesti raztežaj.
Usedu z mrzlimi prsti v prvem posiljenem bolderju, ki se zacne 5m nad tlemi po najmanj logicnem prehodu 😅 Potem mal posiljena isce plate (pa niso za Relja zvezdico), proti vrhu pa zmanjka nelogicnih prehodov in so avtorji prisiljeni iskati lepe linije.
Preduvertura za Paklo. Na začetku precej posiljena smer, ki išče probleme in najraje zavija v plate. Proti vrhu je bolj logična. V enih vodničkih je ocena 6b+, v drugih 6c. Mislim, da si brez težav zasluži eno ali drugo oceno. Zgornji detajl sem ponavljal in ga splezal po desni varianti. Abzajl v 4 raztežajih po desni (zahodni) strani.
Pred tremi leti smo se Andraž, Bor in jaz odpravili v Chamonix z enim ciljem - smučanjem z Mont Blanca. A vreme je ta čas lahko precej muhasto, smučarsko okno pa se običajno odpre teden ali dva kasneje. Leto kasneje vreme ponovno ni sodelovalo, naše ambicije pa so bile strme smučarske linije z Aiguille du Midija in nad ledenikom Argentiere. Letos smo se ponovno vrnili v Chamonix, tokrat s precej večjo ekipo kot pred leti. Andraž, Rea, Anže, Bor, Gaja, jaz in severni sosedi Katharina, Daniel in Sascha. Ideja večjega dela ekipe je bilo strmo izpostavljeno smučanje, zato smo se že prvi dan…
So rekl, da če greš na Korziko morš it nujno v Bavello in res je. Avatarska pokrajina tisočerih skalnih stolpov, granitnih sten, eukaliptosovih dreves in bistrih potokov, me je kar očarala 😀 super tura za zadnji dan..🙏 smer smo najdli s pomočjo gaia gps aplikacije, ima vrisano pot do začetka. Ker nismo mel vodnička za Bavello. S klini nimaš v smeri nič za delat. Raj kšnga metulja več vzet, pa kšno gurtno ekstra, za skalna ušesa, roglje. Z vrha abzajlal na SZ stran (treba najt prusike okrog ušes, dreves). Potem po grapi in posušeni hudourniški strugi sestopali, pa vmes še 2x abzajlali. Potem…
Dragi ČAOti! Z Blažem sva končno našla pogum, da z vami delim najine zgodbe iz Kirgizije 😎 Kdaj? Petek 19.12. ob 19.00 Kje? Na ČAO stenci Ampak prej… seveda Veseli december! 🍷 Dobimo se ob cca 18.00 na kuhančku. Prvo rundo pripraviva midva, za nadaljevanje pa prinesite še kakšno steklenico 😉 Prigrizki? Dvojno dobrodošli, da bomo lačni samo po smehu. Lp, Natalia in Blaž